Najglasnejše pesimistične novice prihajajo iz Nemčije, kjer se z največjimi težavami spopadajo nemški proizvajalci avtomobilov, ki napovedujejo zapiranje tovarn in krčenje delovne sile. Odpuščali bodo tudi v drugih panogah.
Drugače od ameriške centralne banke (Fed), ki ima pri oblikovanju monetarne politike poleg nizke inflacije za cilj še nizko brezposelnost, ima ECB le mandat zasledovanja stabilnih cen. Toda zdi se, da jo je k odločitvi, da prej zniža obrestne mere, spodbudil tudi možni val odpuščanj. Za zdaj je brezposelnost še nizka, a se zaposlovanje ohlaja, številni podatki pa nakazujejo, da je odpornost držav evrskega območja načeta.
Če se je pri spuščanju obrestnih mer ECB tokrat odzvala bliskovito, je bil čas njene reakcije pri neizogibnem dvigu obrestnih mer zaradi naraščajoče inflacije predolg. Politiko ničelnih obrestnih mer je spremenila šele julija 2022. Na drugi Atlantika jih je Fed začel dvigovati že marca in do septembra 2022, ko je ECB obrestno mero z dvema dvigoma povečala na interval od 0,75 do 1,50 odstotka, so obrestne mere Feda znašale že od tri do 3,25 odstotka.
Da naj bi se v ECB pri dvigu obrestnih mer predolgo obotavljali, nakazujejo tudi podatki študije DIW, enega najuglednejših nemških ekonomskih inštitutov, s katero so se neuradno seznanili pri Reutersu. Po ugotovitvah DIW bi s postopnim povečevanjem obrestnih mer od sredine leta 2021 inflacija v območju evra do avgusta 2022 narasla na največ tri odstotke namesto na okoli deset odstotkov.
Stališče ECB, da njena denarna politika ni mogla vplivati na cene energentov, kar je bil eden od razlogov za obotavljanje pri dvigu obrestnih mer, je bilo po prepričanju DIW napačno. Višje obrestne mere so zmanjšale povpraševanje po energentih in s hitrejšimi dvigi obrestnih mer bi se tečaj evra v primerjavi z dolarjem okrepil, kar bi dodatno prispevalo k nižjim cenam energentov.
Ko je julija 2022 ECB šele napovedovala prvi dvig obrestnih mer, v ZDA pa so se že izrazito povečale, se je vrednost evra spustila na najnižjo raven v dveh desetletjih. Zaradi višjih obrestnih mer in s tem zaslužkov se je namreč kapital začel seliti iz Evrope v ZDA, posledično se je dolar okrepil, cena nafte, ki se na svetovnih trgih oblikuje v dolarjih, pa se je avtomatsko dvignila.
Kakršna koli je že bila monetarna politika ECB v zadnjih dveh letih, lahko rečemo, da ni imela velikega vpliva na krizo v nemški pa tudi preostali evropski avtomobilski industriji, ki se širi v druge panoge, pljusknila pa je že tudi v Slovenijo. Pri elektrifikaciji vozil je evropska avtomobilska industrija zaspala, ustreznih odgovorov, kako se izvleči iz nastale zagate, za zdaj ni na voljo. Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali bo Evropi sploh kdaj uspelo nadoknaditi zaostanek za kitajskimi proizvajalci električnih vozil, ki so v tem segmentu tržni delež na evropskem trgu od začetka leta 2022, ko je znašal okoli deset odstotkov, povečali na več kot 30 odstotkov.
Podobno kot je od konca druge svetovne vojne, ko je bila zdesetkana, Japonski do leta 1990 uspelo postati največja proizvajalka vozil in elektronike na svetu, je bil tudi tehnološki razvoj Kitajske impresiven. Po doseženem vrhu je Japonska nekoliko nazadovala, za Kitajsko pa se zdi, da bo še v prihodnje ostala vsaj korak, dva pred preostalim svetom.
