Sprva je pomislil, da gre za pomoto, in je pošiljko zavrnil neposredno poštarju, ki jo je prinesel. Nekaj dni pozneje je prejel pet novih priporočenih pisem, kar je pri njem vzbudilo sum, da nekaj ni v redu. Odpravil se je na upravno enoto in izvedel, da je na njegovem naslovu prijavljenih pet njemu neznanih ljudi. Nekdo je torej očitno zlorabil njegove podatke in celo ponaredil njegov podpis. Izkazalo se je, da to ni nič nenavadnega, saj zaposleni na upravni enoti niso dolžni preverjati pristnosti listin, ki jim jih nekdo predloži. V tem primeru je torej nekdo prijavil prebivališče s ponarejenim pooblastilom.
Preberite tudi: Zlorabili podatke in ponaredili podpise: Brez vednosti lastnikov stanovanj prijavljali tujce
Še lažje delo so prijavitelji imeli med epidemijo covida-19, saj je bilo takrat mogoče začasno ali stalno bivališče prijaviti kar po elektronski pošti. Da so uradniki ravnali po črki zakona, je takrat pojasnil tudi načelnik uprave enote Ptuj. In povedal, da od prijaviteljev nimajo pravice zahtevati dokazil za podkrepitev resničnosti predloženih listin in podpisov. Razlogi za to, da nekdo sploh prijavi fiktivno prebivališče, so seveda različni. Večinoma prebivališča potrebujejo državljani tretjih držav, ki si na tak način lažje poiščejo delo v državah članicah Evropske unije. Dodatno je pot fiktivnim prijavam prebivališč država olajšala s tem, ko je že pred leti ukinila obveznost lastnika, da je prisoten pri prijavi prebivališča najemnika ali druge osebe na njegovem naslovu. Na tak način so namreč skušali poenostaviti postopke prijav bivališč. Posledično se je število fiktivnih prijav oziroma prijav na podlagi najemnih pogodb s ponarejenim podpisom lastnika nepremičnine povzpelo v nebo.
Zato je ministrstvo za notranje zadeve januarja lani vsem upravnim enotam poslalo navodilo, da morajo v primeru, ko se prijava prebivališča izvede brez lastnikove navzočnosti, lastniku ali solastniku poslati obvestilo o prijavi. Na ptujski upravni enoti so celo predlagali, da bi moral biti podpis na najemni pogodbi obvezno overjen, za kar bi poskrbeli kar sami. A je kljub ponujeni roki ministrstvo za javno upravo ta predlog takrat zavrnilo, češ da bi stranke tako le še dodano obremenili. Pred natanko letom dni se je ministrstvo za notranje zadeve »pohvalilo«, da uspešno preprečuje fiktivne prijave prebivališč in da od zadnje spremembe zakona o prijavi prebivališč v letu 2021 ne zaznavajo več tako množičnih kršitev, kot se je zgodila na območju upravne enote Maribor, ko so uradniki na enem naslovu, ne da bi komu zasvetila »rdeča lučka«, prijavili celo več kot sto oseb.
Kljub nekaterim spremembam pa državi fiktivnih prijav prebivališč do danes ni uspelo izkoreniniti; vprašanje je, v kolikšni meri ji jih je uspelo vsaj zajeziti. Petindvajsetega julija letos, po odmevnih stavkah slabo plačanih zaposlenih na upravnih enotah, je s ciljem, da bi jih razbremenili, začel veljati interventni zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah. S tem se je med drugim spremenila krajevna pristojnost upravnih enot v tujskih zadevah in v postopkih prijave prebivališč posameznikov. Zadeve lahko rešujejo hitreje, s čimer se zaostanki zmanjšujejo, z odpravo krajevne pristojnosti za pridobitev bivalnih in delovnih dovoljenj za tujce pa naj bi bile upravne enote po državi tudi enakomerneje obremenjene. Vse lepo in prav. A praksa kaže, da anarhije zato ni nič manj.
Ob zadnjem dogajanju v Laškem, o katerem poročamo danes, je namreč očitno, da pri tako temeljnih stvareh, kot je prijava bivališča, država ni poskrbela za varovalke, ki bi zlorabe vsaj omilile, če že ne povsem preprečile. Zato je lahko poenostavljanje postopkov tudi dvorezni meč. Ne nazadnje lahko na račun naivnežev nekateri lepo služijo. Tisti, ki tujcem s ponarejenimi listinami in overitvijo lažne vsebine pomagajo do prijave lažnega prebivališča, pa se premalo zavedajo, da tvegajo zaporno kazen.
