Če običajni ljudje nečesa (še) ne razumejo najbolje, je z njimi seveda veliko lažje manipulirati. In prav to (vladna) politika počne v zadnjih dveh tednih, odkar je omrežnina zanjo nenadoma postala zelo priročna tema. Dileme zlorabljajo za nabiranje političnih točk v trenutku, ko so njeni rejtingi strmoglavili. Zato so pohiteli z zagotovili ljudem, da jih po žepu ne bodo udarile višje cene omrežnine, ker bo učinek dviga vlada ublažila s podaljšanjem regulacije cen elektrike. Vlada je vendar na strani malega človeka in nedopustno je, da bi ga domnevno višja omrežnina pahnila v energetsko revščino, so se pridušali.
Gre za čisti populizem, saj dviga na letni ravni za več kot 90 odstotkov gospodinjstev v resnici sploh ne bo. Vlada in poslanci torej namerno jemljejo problematiko iz konteksta. Pri čemer verjetno novega sistema ne razume niti del politike same. Zagotovo pa tega ni mogoče trditi za predsednika vlade, po izobrazbi doktorja elektrotehnike, ki zdaj svoje domnevno ogorčenje nad novim sistemom, za katerega je vedel že vsaj dve leti, uporablja za ceneni piar z instagramovskimi gospodinjskimi nasveti ljudem. In to potem, ko so nam v Svobodi še oktobra pojasnjevali, zakaj nam glede novega sistema omrežnine ni treba skrbeti.
Izračuni agencije za energijo jasno kažejo, da se bo povprečnemu gospodinjstvu, ki svojih navad ne bo spreminjalo in dodajalo večjih porabnikov, omrežnina na letni ravni nekoliko znižala. Višja bo zaradi višjih tarif resda v višji (zimski) sezoni med novembrom in februarjem, kar bo imelo negativne učinke na inflacijo, a po drugi strani izenačitve s poletno sezono ne more biti, saj je pozimi omrežje najbolj obremenjeno. Bo pa zato omrežnina nižja v vseh preostalih mesecih.
Tisti, ki imajo toplotno črpalko in sončno elektrarno (z letnim net meteringom), pa se bodo podražitvam lahko vsaj deloma izognili s časovnim prilaganjem odjema, kar je tudi cilj novega sistema, torej učinkovitejši odjem.
Kot se je izkazalo, je pristojno ministrstvo za energijo dva tedna tudi odlašalo s podpisom novega omrežninskega akta, po katerem bodo na predlog agencije za energijo omrežninske tarife v letu 2025 malenkost nižje kot tarife, ki so se uveljavile z letošnjim oktobrom. To si je težko razložiti drugače kot namerno zavlačevanje z željo, da bi ljudem znižanje tarif, čeprav z minimalnim učinkom na končno ceno, lahko »prodali« kot politično zaslugo, kar v resnici ni. Novi akt je bil v uradnem listu namreč objavljen dan potem, ko je pristojni parlamentarni odbor agencijo pozval k spremembam sistema.
V ozadju omrežninske drame je predvsem dejstvo, da bo bistveno več plačeval del gospodarstva, sploh veliki industrijski odjemalci, ki so zdaj glede na dejansko uporabo omrežja plačevali (veliko) premalo, gospodinjstva pa na ta račun preveč.
Sistemu zato večje pravičnosti ni mogoče očitati, pač pa na primer premajhno predvidljivost, omejene možnosti nadzora porabe v realnem času (da bi se izognili sankcijam za prekoračitve dogovorne porabe po koncu prehodnega obdobja) in destimuliranje tistih, ki so že vložili v zeleni prehod.
Kako izboljšati sistem, naj, ko ga bo preizkusila, razpravlja stroka. Politika pa naj ljudem pošteno pove, da stroški omrežja, zaradi elektrifikacije naših življenj, v prihodnje ne bodo nižji, temveč zgolj še višji.
