Oglaševanje v javnem prostoru je seveda legitimen način komuniciranja podjetij s potrošniki, a problem nastane, ko količina oglasov preseže mejo še sprejemljivega vizualnega onesnaževanja mesta. Ta meja pa je seveda nedefinirana. Idealno bi bilo, da mestne krajine veliki oglaševalski panoji sploh ne bi kazili. A to je popolna iluzija – prepovedi zunanjega oglaševanja še dolgo ne bomo imeli. Zato je treba najti ravnovesje med diskretnim in kričečim vizualnim onesnaževanjem z oglasi. Mestna občina Ljubljana (MOL) navaja podatek, da je v mestu okoli 8000 mest zunanjega oglaševanja, in po besedah župana Zorana Jankovića je to preveč, češ da bi jih moralo biti vsaj pol manj. Tudi zato so se mestni uradniki včeraj pohvalili z rezultati akcije odstranjevanja nelegalnih oglaševalskih panojev. Mestni inšpektorat je od leta 2023 oglase odstranil s 586 objektov. Kar niti ni tako veliko, a kot je dejal ljubljanski župan, je »odstranjevanje oglasnih površin brez dovoljenja mukotrpno«. Zatrdil je še, da bodo vztrajali, pa četudi bodo postopki odstranitve posameznih oglaševalskih objektov trajali več let, tako kot denimo odstranitev zdaj že legendarnih oglasnih panojev v gozdu nad predorom Golovec.
pokojninska reforma
Soglasje sindikatov k pokojninski reformi ni samoumevno
