Na ljubljanski upravni enoti so nam v četrtek potrdili, da za gostinski prostor na Tržaški cesti 54, v katerem je pred dobrim mesecem vrata odprl ponudnik hitre prehrane KFC, še niso izdali uporabnega dovoljenja. Povedali so, da so vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja prejeli zadnji teden junija. To pomeni, da KFC ta čas posluje v prostoru, ki nima vseh zakonsko predpisanih dovoljenj.
Gradbena inšpekcija je anonimno prijavo v zvezi z gostinskim lokalom na Tržaški 54 prejela že aprila. Toda inšpekcija postopka za zdaj še ni uvedla. Zagotovili so, da bodo prijavo obravnavali skladno z zakonodajo, zakonskimi pristojnostmi inšpektorjev ter kriteriji in prioritetami gradbene inšpekcije. Kdaj bo inšpekcija prijavo obravnavala, torej ni jasno. Lahko se zgodi, da bo lastnica celotne stavbe, družba Tržaška Projekt, prej vendarle pridobila uporabno dovoljenje. Ker je za inšpektorje ključno, da je vzpostavljeno zakonito stanje, tudi morebitna naknadna ugotovitev, da je družba Tržaška Projekt prostor oddala v uporabo pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja, za inšpekcijskega zavezanca ne bo imela posledic.
Da gradbeni inšpektorji ne morejo vsake prijave nemudoma preveriti oziroma pravočasno ukrepati, je posledica kadrovskega primanjkljaja in tega, da inšpekcija letno obravnava toliko zadev in prejme toliko prijav, da se inšpektorji pri vseh ne morejo nemudoma odzvati. Prijave in redne nadzore v bistvu že vrsto let po domače povedano triažirajo. Kot je razvidno iz strateških usmeritev in prioritet inšpektorata za leto 2024, bodo gradbeni inšpektorji nemudoma opravljali redne nadzore v zadevah, kjer je treba zaščititi javni interes, to je v objektih, kjer se zadržuje večje število ljudi, v objektih z vplivi na okolje in v objektih, ki bi lahko pomenili nevarnost za življenje, zdravje in splošno premoženje. Tudi pri prijavah bodo inšpektorji nemudoma obravnavali tiste, iz katerih bo mogoče razbrati, da so ogroženi zdravje in življenje ljudi, javna varnost ali premoženje večje vrednosti.
Inšpektorat za naravne vire in prostor je v svojem zadnjem letnem poročilu ocenil, da jim primanjkuje vsaj 25 gradbenih inšpektorjev. Glede na to, da je bilo konec lanskega leta zaposlenih 63 gradbenih inšpektorjev, je težko pričakovati, da bi na inšpekciji lahko z reorganizacijami dela našli še kakšne notranje rezerve. Poleg tega inšpektorat opozarja, da vedno težje najdejo nove sodelavce. To so pojasnili s podatkom, da so izhodiščne plače inšpektorjev nižje kot plače v gospodarstvu, kjer so zaposleni tudi bistveno manj izpostavljeni kot pri delu inšpektorja.
Opisano kadrovsko stanje v gradbeni inšpekciji je alarmantno in kaže, da bi bilo treba ukrepati že včeraj. Če država ne bo še pravočasno uvedla korenitih sprememb, ki bi okrepile gradbeno inšpekcijo, bodo inšpektorji množično zapuščali svoja delovna mesta, inšpektorat pa jih bo, kot kaže, le s težavo (če sploh) nadomeščal z novimi kadri. To pomeni, da bodo sodelavci, ki bodo ostali na inšpekciji, morali prevzemati še več bremen. Posledično bodo tudi slednji začeli pogledovati po bolj privlačnih kariernih priložnostih ali – podobno kot drugi kolegi iz javnega sektorja – začeli pripravljati seznam stavkovnih zahtev.
Učinkovito delo inšpektorjev je najboljša garancija za pravočasno odkrivanje kršitev gradbene zakonodaje, ustrezno ukrepanje in tudi sankcioniranje, predvsem pa ima lahko močan odvračalni učinek. Danes, ko je jasno, da se inšpekcija ne more takoj odzvati na vsako prijavo, si marsikateri kršitelj misli, da bo pač sedaj to naredil po domače, vmes pa bo že »zrihtal«, da bo zakonito. Ker ne verjame, da bo v tem času ravno na njegova vrata potrkal gradbeni inšpektor. In glede na obseg zadev, ki jih obravnava ta inšpekcija, to sploh ni nujno daleč od resnice.
