Podzemlje je polno napeljav, ki so potrebne za ogrevanje razkošnih stavb. V tej mešanici vodnih cevi in kanalizacije se je ustvaril raj za podgane, ki naj bi jih bilo okoli 200 milijonov. A to ni samo kraj za živali. Tam živi množica ljudi, ki redko vidijo sončno svetlobo. Brezdomci, ostareli, bolni, revni in podobno nesrečni, tudi delinkventi vmes. Vodo dobijo iz cevi, ki z leti začno puščati. Prehranjujejo se s podganami, ki jih ne manjka. Zanetijo ogenj in pripravijo nekakšne ražnje.

Trump se ni dosti motil, ko je rekel, da nezakoniti priseljenci jedo domače živali. Zmotil se je le v tujcih, saj je večina domačih, in malo je zgrešil pri jedilniku.

Režiser prikaže vzgojo otrok, ki se že v rosnih letih srečujejo z orožjem, saj jih starši z veseljem vodijo v trgovine s pištolami, puškami in bombami. Ko čisto malo zrastejo, je na vrsti streljanje. Dekleta se učijo uporabljati brzostrelke. Kukluksklan prireja tabore za mladino, kjer jih poučujejo, da črnci niso božji ljudje, v najboljšem primeru so blizu opicam. Tako ne more presenečati dejstvo, da vse do danes policija strelja sumljive Afroameričane pogosteje kot kogar koli drugačne rase. Leta 2021 je zaradi strelnega orožja umrlo skoraj 50.000 ljudi. Polovica je bila samomorov, preostalo so bili umori.

Ljubezen do orožja je ustavno zapovedana. Iz tega ne sledi nič drugega kot najvišja stopnja kriminala, nasilja nasploh, enako zapornikov. A tudi zapori so zanimivi. Film prikaže množico mladih deklet, ki obiskujejo zapornike. Ne navadnih, tiste najhujše morilce. Ti so najbolj zaželeni in poroke niso redke.

In potem se čudimo, da postane 47. ameriški predsednik človek, ki simbolizira nasilje; ki hvali hrabre fante, ki so vdrli v Kapitol; fante, ki hvalijo belo raso in se bojujejo za njeno premoč. Človek, ki vsem v obraz laže, da nikoli ni videl porno igralke Stormy Daniels, njegov odvetnik pa je priznal, da ji je za molk plačal 130.000 dolarjev, ki jih je dobil nazaj od Trumpa. Da ne naštevamo naprej, ker bi bilo za celo leto kolumn samo laži in grehov.

Je goreča privrženost takemu človeku nekaj izjemnega? Sploh ne. Je pa v takem obsegu značilna le za Ameriko. A tudi Evropa se prebuja v tej smeri. Občudovanje in posnemanje fašizma in nacizma se širi v mnogih državah. Morda se je treba zamisliti nad pogostim obžalovanjem, kako se iz zgodovine ničesar ne naučimo. Mislim, da to sploh ne drži. Zelo dobro smo se naučili, da se nasilje splača. Biti nad drugim, ga pokoriti, obvladati, da ti služi, pobiti, da prideš do njegovega premoženja, vse to je vabljivo. In vse to je dosegljivo, če si odločen, dobro organiziran in obdan predvsem z množico plašnih ljudi, ki se ti ne bodo upali upreti. Potrebuješ le manjše število v nasilju zvestih podpornikov.

Če temu dodamo še nekaj karizmatičnosti posameznih nasilnežev, se vedno več ljudi lahko poistoveti s takim vodjem. Vsakdo lahko računa na podporo pri lastnem kriminalnem vedenju. Če lahko vodja, lahko tudi mali človek ob njem, pač v okviru svojih možnosti.

Zato je povsem neuspešno poudarjati kriminalno preteklost, vključno z enako sedanjostjo, političnega vodje. Nič od tega mu ne škodi. Množica za njim stoječih potrebuje prav takega, drznega na vseh ravneh, v odnosu do žensk, do tujcev, do političnih nasprotnikov, do drugih, po njegovem manjvrednih ras in še marsikoga.

Naj spomnim na bližnjo soseščino, kjer vojni zločinci obveljajo za narodne heroje; kdor bi kaj žalega rekel o njih, močno tvega, saj jim hvaležno ljudstvo postavlja spomenike.

Primerjava je brutalna, ampak potrebna. Če ljubimo Fritzla, kako ne bi ljubili Trumpa. Naj vseeno pojasnim. Seveda je razlika. A prej omenjena dekleta, ki se ženijo z ameriškimi morilci, niso edine predane duše. Avstrijskega kriminalca večkrat omenjam zato, ker je v zapor dobil dvesto podpisanih ljubezenskih pisem. Vselej zastavim vprašanje, ali je v ozadju še dva ali morda dvajset tisoč enako čutečih žensk, ki se le ne upajo podpisati, a jim ob misli nanj gori srce.

Slovenski politiki, ki dokazano slovijo po veselju do nasilja, imajo vselej zagotovljeno ljudsko podporo. Veliko, a na srečo še ne tolikšno kot Trump, ki jim je zgled.

Naj končam z odmevnim opozorilom, pravzaprav s pozivom na oboroževanje, ki ga je pred časom razglasil vodja naše opozicije. Padlo je na plodna tla. Vsaj v vasici, ki je dala pevski zbor v spremstvo na njegovi poti v zapor. Pred kratkim so se lotili še ustanavljanja strelskega društva, kajti časi zahtevajo tako akcijo.

Predsednica naše gospodarske zbornice pravi, da je vseeno, kdo vodi ZDA, samo da ne bo težav v trgovinskih odnosih. Zakaj bi nas skrbela Gaza, če pa smo najboljši v EU po inflaciji.

What a Wonderful World poje Luis Armstrong v krasnem filmu Dobro jutro, Vietnam. Napalm med glasbo požira vasi in otroke v njih.