Potem je zakrožil posnetek Janševega govora na tej jeruzalemski konferenci, imenovani Ambasadorji resnice. Ambasadorji resnice? Šlo je le za zbir »voljnih«, ki naj bi zakrinkali dejstvo, da le nekaj deset kilometrov od konferenčne dvorane spet poteka etnično čiščenje, da načrtno pobijajo zdravnike in humanitarne delavce, da pod Trumpovim patronatom Netanjahu znova zaseda Gazo.
Prva reakcija ob ogledu posnetka Janševega govora sicer ni mogla biti drugega kot nenadzorovan krohot: naš »ambasador resnice« je namreč z največjo muko bral tekst, ki mu ga je nekdo prevedel v angleščino, ki je presegla sintaktično raven običajne jezikovne ravni »howdoyoudo«, tako da se je zdelo, da ne ve, kaj bere. A tisto, kar je hotel zbranim povedati, če bi ga seveda lahko razumeli, je bilo neskončno hujše od njegove tretjesvetne angleščine.
