V njem predvsem prek soočanja s svojo družino neusmiljeno obračuna z nerazčiščeno, fašistično preteklostjo avstrijske družbe, njenim antisemitizmom (knjiga je izšla leta 1986, danes so takratni antisemiti, kot tudi pri nas, verjetno prešli med antiislamiste) in antiintelektualizmom. Posebej mi je ostal v spominu detajl, ki opisuje povprečnega Avstrijca kot osebo, ki ves dan trdo dela in ko potem zaključi z obrokom, trdno zaspi. V roke ne vzame knjige, ne posluša glasbe ali pogleda filma. Ne, povprečen Avstrijec zaspi. Ker v glavi nima ničesar, kar bi ga držalo budnega. Praznina!
ROKOMET
Krimovke predčasno do 30. naslova državnih prvakinj
