V prijetni vaški gostilnici sem si nabral moči, potem pa sem nameraval narediti še kakšen korak po okolici. A se mi je noga ustavila v prostoru pred hišo, kjer je bilo nekaj miz bodisi za kadilce bodisi za popotnike, ki so raje pojedli svoj obrok na svežem zraku. Vendar so mize, najbrž zaradi mraza, samevale, le za eno je sedel mož krepke postave, ki se je odločil za glasen nagovor vsem nam mimoidočim, malo pa tudi samemu sebi. Nekateri, ki so prihajali iz gostilne, so se namreč kar hitro porazgubili.