Amerika je bila logično nadaljevanje neke druge ljubezni. Ljubezni, ki mi je bila na neki način vsiljena v začetku osnovne šole. Rusija je bila ta prva vsiljena ljubezen. Veličastnost oktobrske revolucije in veličastnost njenega proslavljanja. Bil sem ponosen, ko sem v tretjem razredu osnovne šole zmagal s plakatom lepljenko na temo te izjemne etape v razvoju sodobne Rusije, Evrope in sveta. Preden sem videl pravi ali v filmskih studiih zrežiran pristanek na Luni, sem bil fasciniran z vojaškimi paradami in razkazovanjem orožja na Rdečem trgu. Tiste noro velike rakete in nepregledne kolone različnega železja so bile sanjske. Povsem nekaj drugega kot puške in pištole v kavbojkah. Ta prva ljubezen se je sredi osnovne šole potisnila v drugi plan in zares umrla šele takrat, ko sem prvič slišal o Stalinu, grozotah gulagov in veličastnosti tovariša Tita, ki se je temu tiranu uprl. Že prej pa sem s starši jokal ob novici, da so v Ameriki ustrelili svojega predsednika Johna F. Kennedyja.
zdravstvo
Nihče ne ve, koliko zdravnikov imamo
