Na primer, da ponavadi niso mrzli zjutraj, kajti plast nizke oblačnosti zelo učinkovito zmanjšuje, če ne povsem preprečuje nočno ohlajanje. A tudi dokaj učinkovito zmanjšuje dnevno segrevanje. V sredo, na primer, je bila jutranja temperatura v Ljubljani 2,7, sredi dneva pa 3,3 stopinje Celzija. Še za stopinjo se ni segrelo čez dan – temu pravimo dnevni hod temperature. Oblačnost pomeni, da je v zraku dovolj zračne vlage in da obstaja mehanizem, ki vzdržuje ali »dela« oblake iz te vlage, vodne pare.
Območje visokega zračnega tlaka od pomladi naprej pa tja do sredine jeseni pomeni, da bomo imeli sončno vreme. V hladnejšem delu leta to ni več tako samoumevno. Ampak zakaj? Zakaj sploh so anticikloni, območja visokega zračnega tlaka, območja sončnega vremena? Če gledamo polje zračnega tlaka, bomo videli območja nizkega in visokega zračnega tlaka, no, vmes so lahko tudi območja, ki jim težko rečemo eno ali drugo, so nekaj vmesnega. A vendarle prevladujejo cikloni in anticikloni. Cikloni so vrtinci, v katerih zrak konvergira, se steka proti sredini. A ker se tam ne more kopičiti, mu preostane le to, da se dviga.
Vsako dviganje zraka v ozračju pa pomeni, da se dvigajoči zrak ohlaja in kjer je dovolj vlage, nastajajo oblaki. No, tudi dvigajoči se zrak se ne more dvigati v neskončnost in se tam višje kopičiti. Zato se dovolj stran od ciklonov začne spuščati. Ta spuščanja so precej počasnejša od dviganj v ciklonih, območja spuščanja pa so precej obsežnejša. Ali povedano drugače, anticikloni so po površini precej večji od ciklonov. Predvsem pa je treba vedeti, da se pri spuščanju zrak segreva in zato suši, morebitne vodne kapljice v zraku izhlapevajo in tako nastajajo območja jasnine. Kaj pa pozimi? Ja, pozimi nastajajo pri tleh razmeroma plitve plasti močno ohlajenega zraka (dolge noči in pomanjkanje sonca vodijo k temu), ki je težak in ostaja pri tleh ter se ne meša z višje ležečimi plastmi, ki so zaradi spuščanja tople – nastane temperaturni obrat.
V jezerih hladnega zraka je ujeta tudi vlaga, nastajata megla in nizka oblačnost. Če bi se jezera hladnega zraka lahko zmešala z višje ležečim toplim zrakom, bi se megla in nizka oblačnost posušili. Do tega pa pozimi lahko pride večinoma ob vremenskih spremembah in močnejših vetrovih – to pa pomeni konec anticiklona. Bo šlo? Vsaj za silo pojasnjeno?
