Moje življenje je že več kot štirideset let povezano z gledališčem. S to veličastno umetnostjo imam ognjevito ljubezensko razmerje. Ogledala sem si na stotine predstav v Evropi, Aziji, Avstraliji in v obeh Amerikah. V gledališču sem opravljala skoraj vse poklice, od prodajalke vstopnic do direktorice ali producentke odmevnih evropskih koprodukcij. Sodelovala sem z najbolj nadarjenimi režiserji in koreografi našega časa. V gledališču sem doživljala tako bridko žalost kot neizmerno navdušenje in vse mogoče vmes.
27. 03. 2025, 00.00
Uršula Cetinski
Letošnjo mednarodno poslanico ob 27. marcu, svetovnem dnevu gledališča, je napisal grški režiser Theodor Terzopoulos. Sprašuje se o širšem družbenem vplivu gledališča, ki presega domet umetnosti: Ali gledališke luči sploh lahko osvetlijo družbeno travmo ali pa se njihova moč konča z zavajajočo osvetlitvijo gledališkega odra? V skoraj vseh gledaliških poslanicah doslej tiči grenak priokus ob spoznanju, da gledališče ne bo odrešilo sveta. Res ga ne bo, saj je cilj utopičen. Ne glede na to – gledališče je svetišče, prostor rituala, ki »odjemlje« naše grehe. V svetišču gledališča se družba razodeva kot perverzno kurbišče.