Izraza ne uporabljamo samo pri hrani, ampak marsikje. Ne boste verjeli, tudi pri vremenu smo lahko v nekakšnem sendviču, v primežu med dvema vremenskima procesoma, ki se ne moreta odločiti, kateri bi prevladal. Takšna situacija je tudi danes, v petek. Zahodno od nas, nad južno Francijo in zahodnim Sredozemljem, je eno odcepljeno višinsko jedro hladnega zraka, drugo, precej obširnejše, pa nad Ukrajino, južno Rusijo in Črnim morjem. To sta dve rezini kruha, nadev pa smo mi (seveda ne mislim, da se morate tudi počutiti kot nadev). In če si predstavljate, da v takih jedrih zrak kroži v smeri proti urinim kazalcem, imamo zahodneje od nas južne vetrove, vzhodneje pa severne. Vreme je pri nas seveda precej drugačno, kadar prevlada južni ali pa severni zračni tok. V prvem primeru doteka k nam toplejši in bolj vlažen zrak iznad Sredozemlja, v drugem običajno hladnejša in manj vlažna zračna masa, ki se lahko še dodatno fenizira (suši in segreje) ob prehodu čez Alpe.

Kaj pa, če ni ne eno ne drugo? Ali ni potem vreme ne tič ne miš? No, tokrat nam bo vendarle malo bližje zahodni vremenski proces, zahodna Madžarska, vzhodna Avstrija in Prekmurje pa bodo območja, kjer res ne bo prevladalo ne eno ne drugo. Tako se nam bo od zahoda približalo tudi območje padavin. Na njegovem robu bomo. Težko napovedljivo, morda bo deževalo le ob meji z Italijo, morda do Ljubljane – kaj pa je to za vreme, 50 kilometrov zračne razdalje? Zagotovo pa ne rinite danes in jutri v Karnijske Alpe in zahodne Julijce, tam bo največ dežja. Zato tudi bodite prizanesljivi do nas, zdaj ko si morda predstavljate, kako malo je treba, da dežuje le na Primorskem ali malo dlje v notranjost, vi pa nas sprašujete, ali bo v Logatcu med 13. in 16. uro deževalo. Ne, tu niso težava Alpe, podnebne spremembe in ne vem še kaj, ampak enostavno položaj vremenskih procesov. Kadar imamo tak vremenski vzorec, ko si nasproti stojita dve odcepljeni višinski jedri, vmes pa je greben, tokrat zelo ozek in hkrati precej razpotegnjen od juga proti severu (temu rečemo omega situacija, ker ima vmesni greben obliko grške črke omega), je taka situacija precej stabilna, stoječa in že majhna razlika v legi teh vremenskih procesov na njegovem robu pomeni dež ali pa suho vreme.

In za konec analogija s hrano – sendvič, kjer je ena rezina kruha debelejša, druga pa tanjša, zato nadev, to smo mi, ni ravno na sredini.