Levica je te dni iz stranke izključila Miho Kordiša. Sicer menim, da si je Kordiš s svojim brezobzirno brezbrižnim odnosom do strankinega težavnega položaja v vladi to izključitev zaslužil, a tudi, da si te izključitve ni »zaslužila« Levica. Njej se po večini raziskav javnega mnenja obeta boj za vstop v parlament. Kordiševo napovedano Levo krilo ji veliko glasov ne bo odneslo, a tudi obetana povezava z Vesno jih ne bo veliko prinesla, tako da ostajajo na meji. Zakaj torej to tveganje z izključitvijo? Kordiš je bil že tako odstranjen »od postelje in mize« in vsi razumemo, da njegova stališča niso več stališča Levice. Izključitev je tako smiselna le, če je to prvi korak k evoluciji politične paradigme Levice, s katero se odmakne od očitkov ekstremizma (ne tudi od programskih izhodišč) in v stranko pridobi ljudi, ki bodo to novo držo prezentirali. Brez tega drugega koraka je izključitev avtogol.
opozicija
SDS ima pestro zgodovino razburjanja kulturne sfere
