Res zahteva precej naravoslovnega in matematičnega znanja, je pa odlično in zelo pošteno orodje. S fiziko si lahko pojasnimo, izračunamo marsikaj. Pojavi, ki so okoli nas, se zdijo včasih nerazumljivi, presenetljivi, ko pa jih pogledamo s fizikalnimi očmi, postanejo nekako bolj logični, razložljivi.
V tem je lepota fizike, ki je ena od osnovnih ved. Tudi sam sem se je bal. Ko sem v gimnaziji razmišljal, kako naprej po končani šoli, mi je precej pozno prišlo na misel, da bi postal meteorolog. Delo meteorologa sem si predstavljal precej idealizirano, nekako poetično, opazovalno. Gledati, kaj se dogaja v ozračju, spremljati razvoj vremena, si beležiti izmerjene podate in še kaj, saj niti sam nisem vedel točno, kaj. Ko pa sem izvedel, da je to študij na fakulteti za fiziko, me je hitro minilo. Nisem bil neki matematično-fizikalni navdušenec, pri matematiki sem se v srednji šoli pogosto precej spotil, moral sem vložiti veliko truda in niti slučajno nisem blestel. Vedno me je privlačilo tisto, kar je živega, rastline, živali, ampak tudi naravni pojavi. Ampak fizika? Ne, to ni zame. Imeli smo profesorico, ki je bila mlada in zagnana, delali smo laboratorijske vaje, razumeli smo se, kot se pač lahko srednješolci s svojim profesorjem. Pa mi je rekla, naj ne kvasim neumnosti, da je še vsak, ki je študij vzel resno, študij fizike tudi končal. Saj je res običajno tako, da bolj ko spoznavaš tematiko, s katero se ukvarjaš, bolj ti postaja domača in začetni bavbav počasi izgine. Pa sem šel. Ampak ne zaradi fizike, zaradi meteorologije, vremena. A študij mi je vcepil tudi fizikalni način razmišljanja, ki me usmerja tudi na drugih življenjskih področjih. Nekakšno analitično sistematičnost, naravoslovni pogled na svet.
Zakaj govorim o tem? Ker se v teh časih pojavljajo številni, ki naravoslovne pojave tolmačijo na način, ki nima s fizikalnimi zakonitostmi nobene zveze. Pojavljajo se razne teorije, ki fizikalno sploh niso vzdržne. Če se vsaj malo poglobiš v take zgodbe, vidiš, da sploh niso mogoče, da ne zdržijo energijskih, materialnih, sploh fizikalnih zakonitosti, ki vladajo v naravi. Brez dovolj dobrih osnov znanja fizike lahko človek hitro nasede takim teorijam, zazdijo se mu verjetne. A dejansko sploh niso mogoče. Podobno kot so v starih časih skušali delovati alkimisti, ki se nam zdaj zdijo smešni v svojih prizadevanjih, da bi prišli do zlata. Ja, narave se ne da pretentati. Kamen vedno pade na tla, ker gravitacija pač deluje, na Zemlji ne bo postal breztežen.
