Kot star Ljubljančan naslavljam ta zapis na ljubljanskega nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta. V Dnevniku (26. aprila 2024) je bil objavljen prispevek Vesne Teržan Mestno življenje brez tržnice. Med drugim ugotavlja, da Mestna občina Ljubljana znova obuja projekt gradnje garaže pod osrednjo tržnico na Valvazorjevem trgu. Sosed tržnice je ljubljanska nadškofija, ki pa je tiho in molči. Zgrozil sem se ob neki izjavi glasnika ljubljanske nadškofije, ki je pojasnil, da bo nadškofija dobila 4 parkirna mesta, da nadškofu ne bo treba hoditi peš do garaže ob Poljanski cesti. Dejstvo je, da lahko nadškofija kot sosed tržnice prepreči gradnjo podzemnih garaž.
Poseg v globino na področju tržnice ne bi ogrozil samo Plečnikovih arkad, ki so vpisane v Unescovo dediščino, ampak bi bile ogrožene tudi baročna stolnica in semenišče, ki je že zdaj razpokano. Uničena pa bila v semenišču bogata knjižnica s Qualijevimi freskami. Lep primer je razpokana Uršulinska cerkev, kar je posledica gradnje garaž pod Kongresnim trgom.
Sprašujem se tudi, zakaj je nadškofija tiho, ko je Festival po zaključku sodnega procesa proti križevnikom s cerkve snel križevniški križ. Slikar Jakopič je ničkolikokrat naslikal križevniško cerkev iz raznih pozicij, toda vedno s križem na vrhu kupole.
In končno še ena nerazumna novica. Pred dnevi je bilo sporočeno, da namerava direkcija slovenskih železnic speljati drugi tir dolenjske železnice tako, da bodo odvzeli del Botaničnega vrta. Ljubljanski botanični vrt je najstarejši v Evropi in kot tak mora ostati nedotakljiv! Mislim, da ni oblastnega organa, še najmanj pa železniške direkcije, ki bi lahko posegla v lastništvo in obseg izjemno aktivnega ljubljanskega Botaničnega vrta, Vodstvo bi moralo biti zaradi svoje aktivnosti še posebej pohvaljeno in nagrajeno. Tiho sta Ministrstvo za kulturo in spomeniško varstvo.
Dr. Ignacij Voje, Ljubljana
