V naših medijih nas stalno bombardirajo z evropsko nevarnostjo t. i. skrajne desnice. Malo manj s skrajno levico. Nikakor pa ne s »skrajno sredino« na oblasti, karkoli bi že to bilo in tega še nihče ni tako imenoval. Ker ta nam vlada, doma in v EU.
Ne vem dosti o francoskih »skrajnih desničarjih«, ne vem dosti o italijanskih, kaj šele o nizozemskih, sem se pa pozanimal o nemških. Predvsem o AfD, Alternativi za Nemčijo. Preletel sem njihov program in v njem v 90 odstotkih (plus-minus) nisem našel nobenih skrajnosti, ampak samo alternativo za Nemčijo. Ki jo ta krvavo potrebuje. Ker Nemčija je zašla iz nekdanje solidarne družbe, ki je bila nam v zgled v osemdesetih letih, ko so se še bali idej (idej) sovjetskih komunistov, v impotentno kolonijo. Kjer gre počasi vse narobe in ko gre kaj narobe, potrebuješ razmislek in alternativo, a ne?
Samo naivneži, nerazgledani, (ne)zainteresirani ne bodo priznali, da je t. i. Evropa (stara zahodna Evropa) zašla in vedno bolj izgubljena tava v smeri še globlje v temačni gozd brez možnosti (lahke in varne) vrnitve. In samo isti lahko živijo v veri, da nas bodo današnji oblastniki (na oblasti in na »čakanju«) česa rešili.
Program AfD govori o marsičem in o vsem. O vsem vsekakor, kar Nemce žuli. In jim ponuja alternativo. V tem programu ni nobenega neonacizma, nobenega »Hitlerja«, nobene ugotovitve, ki ne bi držala in vzdržala. Da se sicer polemizirati in sprejeti kakšne popravke in drugačne (kompromisarske) rešitve, ampak samo v obsegu kakšnih 10 odstotkov. In program je takšen, da ga lahko večinoma prepiše tudi »skrajna levica«, če jo Nemci sploh imajo.
In nazadnje, alternativo potrebujemo tudi mi. Dobro zastavljeno alternativo in ne samo zabetonirano alternativo – diktaturo parcialnih interesov. EU pa sploh. Kar imamo zdaj, je strahotno nesprejemljivo. »Skrajna sredina« nas spravlja v vojno (realno nas je že) proti Rusiji in več kot polovici sveta. In to očita »skrajnim desničarjem«, bi tudi »skrajnim levičarjem« – da nas bodo popeljali v vojno?
Še o tem: v Sloveniji nimamo »skrajnih desničarjev«. Imamo skrajne demagoge in populiste, skrajno desno (srednjeveško) folkloro in skrajno nerazgledane praznoglave mlade »skrajne desničarje« po videzu in obnašanju.
Jože Rotar, Dobriša vas
