Londonski fotograf Nick Brandt je študiral slikarstvo in film, in med drugim se je podpisal pod režijo videospota Earth Song pop zvezdnika Michaela Jacksona v Tanzaniji leta 1995. Prav tam se je zaljubil v živali in vzhodnoafriško pokrajino, o kateri skozi fotografije zdaj pripoveduje tudi na potujoči razstavi Napočil bo dan v Galeriji Cankarjevega doma in Galeriji Fotografija.
Fotografske podobe so na neki način imaginarne – ko se ljudje, živali ali predmeti izrisujejo skozi meglo ali vodo –, hkrati pa stvarne, saj v bistvu beležijo posledice uničevanja okolja in podnebnega zloma, ki vplivajo na ljudi, živali in celoten ekosistem. Avtor nas skozi velike formate dobesedno sili k razmisleku o posledicah, ki so jih podnebne spremembe prinesle in jih še bodo. Vendar upanje ostaja, je osrednje sporočilo razstave.
Afriška trilogija
Prvo serijo fotografij je poimenoval On This Earth (2000–2005), naslednjo A Shadow Falls (2009), tretja Across the Ravaged Land (2013) pa je vse povezala v znamenito Afriško trilogijo. Poznejši seriji Inherit the Dust (2016) in This Empty World (2019) sta bili prav tako posneti v vzhodni Afriki. Serije je izdal tudi v knjižni obliki. V Keniji in Tanzaniji je pred leti soustanovil neprofitno organizacijo Big Life Foundation, ki z lokalnimi čuvaji ohranja zaščiten ekosistem narodnega parka Amboseli/Kilimandžaro.
Potujoča razstava Napočil bo dan izpostavlja štiri poglavja iz serije – v Galeriji CD so tri, v Galeriji Fotografija pa ena. Prvi poglavji sta bili fotografirani v Keniji, Zimbabveju (2020) in Boliviji (2022), tretje poglavje pa na Fidžiju (2023), kjer je avtor pod vodo fotografiral ljudi, tamkajšnje prebivalce, na katere je že neposredno vplival dvig morske gladine.
Vodja razstavnega programa v Cankarjevem domu Katarina Hergouth pravi: »V vseh poglavjih so v središču podnebne spremembe, ki so že zelo posegle v usode in življenja upodobljenih ljudi in živali. To so njihove resnične življenjske zgodbe, ko so zaradi dolgotrajnih suš, poplav izgubili svoje domove, dejavnosti, svoje bližnje. Avtor te izjemne posameznike postavlja v kader skupaj z živalmi, ki bivajo v različnih zavetiščih in rezervatih in imajo za sabo prav tako tragične zgodbe, od preprodaje do zastrupljanja njihovega naravnega okolja.« Zanimivo je, da so ljudje dejansko postavljeni ob živali in ne gre za fotomontaže, le pri leopardih so zaradi varnostnih razlogov postavili »nevidno« zaščitno ograjo. Tretje poglavje se po besedah kustosinje nekoliko razlikuje od prejšnjih dveh po tem, da avtor upodablja samo ljudi, prebivalce Fidžija.
Da so fotografije Nika Brandta sploh v Sloveniji, gre največja zasluga Barbari Čeferin iz Galerije Fotografija, kjer bo na ogled četrto poglavje razstave (Odmev naših glasov, Jordanija, 2024), saj ga spremlja že zadnjih dvajset let, odkar se je prvič srečala z njegovo Afriško trilogijo. Teh sedem fotografij je Brandt ustvaril lani jeseni, ko je fotografiral družine v Jordaniji, ki so bile najprej vojni begunci, zdaj so pa postale podnebni begunci. V to jih silijo vse hujše suše. Jordanija je namreč v 21. stoletju izgubila kar 97 odstotkov zalog pitne vode.
Skrbnica razstave Ellen K. Willas iz galerije WILLAS Contemporary je dejala, da ima fotografija »veliko moč, da s svojo neverbalno komunikacijo spreminja dojemanje, miselnost in čustvovanje ljudi, zato upam, da si bo razstavo ogledalo tudi čim več otrok«. Za najboljšo doslej je pohvalila estetsko postavitev v Ljubljani, razstava je namreč že gostovala na Norveškem, v Nemčiji in Veliki Britaniji. Na nocojšnjem odprtju v Ljubljani so pričakovali tudi fotografa Brandta, a mu je to preprečila poškodba, je pa obljubil obisk v začetku maja, ko bo imel v CD tudi predavanje.
