Sredi novembra je Layerjeva hiša v Kranju gostila priznanega kosovskega umetnika Jakupa Ferrija, ki je za priseljenske otroke albanskih korenin pripravil brezplačno štiridnevno ustvarjalno delavnico risanja na tekstil. Otroci, stari od 8 do 15 let, so se s Ferrijem potopili v domišljijske svetove »nad tlemi«, izhodišče njihovega sodelovanja je namreč slovenski bienale sodobne tekstilne umetnosti, ki bo prihodnje leto minil na temo zraka. Ferri, profesor na Akademiji za umetnost v Prištini in gostujoči svetovalec na Rijksakademie v Amsterdamu, je mednarodno prepoznan zaradi svojega figurativnega slikarstva in vezenin, ki delujejo kot poetične interakcije med ljudmi, živalmi, predmeti in drugimi bitji njegovega živobarvnega sveta. V njegovem delu se večkrat prepletajo ljudska umetnost, humor in vedrina. Albanski otroci, ki jih je navdihoval v Kranju, so ustvarjali motive, kot so živalce, ki igrajo košarko na oblakih, ljubljenčki, ki jih pogrešajo, ali pa hiše, ki plavajo v zraku. Oblaki so lahkotni, svobodni. Na njih je lahko vsak brez obsojanja izrazil delček sebe.
Kjer zorijo barve
Jakup Ferri se je v slikarstvo zaljubil pri štirinajstih, pri čemer je imel velik vpliv nanj njegov oče, tudi sam slikar, ki je slikarstvo študiral v Beogradu. V otroštvu Ferri ni imel veliko otroških zgodb, je imel pa zato v domači zbirki na dosegu roke umetnost z vseh koncev in iz vseh časov, od kitajske, egipčanske do srednjeveške umetnosti. Oče mu je veliko pripovedoval o jugoslovanskih slikarjih. »O slovenskem slikarju Gabrijelu Stupici sem veliko slišal iz očetovih zgodb, saj ga je tudi osebno spoznal. Moj profesor je prav tako študiral v razredu Stupice v šestdesetih letih. Šestdeseta in sedemdeseta so bila nasploh zlata doba slikarstva,« pojasni umetnik.
Ustvarjalna leta Jakupa Ferrija je hkrati zaznamovala izoliranost Kosova od preostalega umetniškega sveta. »Zanimanje zahoda za kosovsko umetnost je prišlo po vojni. Imel sem srečo, ker sem v tistem obdobju, leta 2000, ravno začel študij na akademiji. Kmalu so k nam začela prihajati zares velika imena, Harald Szeemann na primer, ki je neke vrste oče kuratorstva, pa René Block ter drugi velikani. Seveda smo bili neznansko željni iti v svet in pokazati svoja dela,« se spominja Ferri, ki je med drugim leta 2022 zastopal kosovski paviljon na beneškem bienalu. Leta 2000 in kasneje, v času njegovega kaljenja na akademiji, je nastopilo obdobje konceptualne umetnosti. »Kot študenti smo želeli poskusiti kaj novega, še nepoznanega. Takrat je bilo moderno delati videoumetnine in instalacije,« pove Ferri, ki se je kasneje sčasoma oddaljil od konceptualnih pristopov, ki so prevladovali v njegovih študijskih letih. Kot ustvarjalca ga tudi nikoli ni potegnilo v težke, travmatične teme, ki so značilne za regijo. Vedno ga je vleklo v bolj pozitivna, razbremenjena občutja, iz katerih vejeta lahkotnost in sproščenost, bodisi je to podoba živali bodisi osebe, ki izvaja pilates. »Tega si nisem izbral, temveč me je v to kar povleklo. V umetnosti je pomembno imeti kaj povedati, kar nato deluje kot temelj, na čemer zgradiš, kar te je volja.«
Po vetru do bienala
V Kranju je Ferri otroke na štiridnevnih brezplačnih delavnicah spodbudil, da v tehniki risanja na tekstil ustvarjajo brez omejitev in narišejo nekaj, o čemer sanjajo, kar si želijo, skratka, kar jim srce poželi. Ferri poudarja, da je čudovito delati z otroki: »Imajo nore, dobre ideje. Nisem se jim hotel predstaviti kot kakšna šolska avtoriteta. Rekel sem jim, naj uživajo in svobodno ustvarjajo, poslušajo glasbo, v ustvarjalnem smislu počnejo tisto, kar jim v šoli manjka.« Sogovornik verjame, da umetnost pomaga otrokom izraziti njihove notranje svetove, še posebej tistim, ki se težje vključujejo v družbo. Na delavnici so sodelovali otroci iz albanske skupnosti, ki niso vedno uspešno integrirani v lokalno okolje.
Delavnica v Layerjevi hiši je bila le uvod v večji projekt, ki bo svoje mesto našel na bienalu tekstilne umetnosti v prihodnjem letu. Rezultat medgeneracijske kolaboracije med njimi je skupno dvajset motivov, ki bodo kasneje preneseni na tekstil. »Nekatere bo težko prišiti, a potrudili se bomo po najboljših močeh. Oblaki zdaj nosijo različne zgodbe,« je zadovoljen umetnik. Tekstil se je na delavnici izkazal za otrokom zanimiv medij, ki združuje tradicijo in inovativnost, domačnost in povezanost. x
