Čisto zadnje dejanje pred velikim festivalskim koncem je bila podelitev nagrad zlatirepec. Letos so prvič uvedli tudi mednarodno nagrado Sophie Castille za najboljše stripovske prevode v slovenščino, ki jo je podelila Ivanka Hahnenberger, soustanoviteljica nagrade, ki v stripovski industriji deluje kot agentka in si prizadeva za večjo prepoznavnost stripovske umetnosti. O festivalu Tinta je povedala: »Mislim, da je čudovito, da pri vas sploh obstaja kaj takega. Zelo pomembno je, da stripi dobijo svojo legitimnost.« Hahnenbergerjeva trenutno sodeluje s knjižnim sejmom v Londonu, ki bo potekal prihodnje leto. Na njem bo pomagala vzpostaviti prostor posebej za stripe. »Ko sem začenjala, se spominjam, da so mi ljudje v Londonu rekli: 'Tu piše londonski knjižni sejem. Stripi niso knjige.' Te miselnosti se moramo znebiti. Nimamo težav z iskanjem ustvarjalcev, teh je polno. Primanjkuje založnikov in ustreznega urjenja, kako recimo sploh urednikovati na področju stripa.« Na vprašanje, kakšni se ji zdijo slovenski stripovski ustvarjalci, je Ivanka Hahnenberger v isti sapi odgovorila: »Izjemni so!«
Ljubezen do stripa
Na sejmu je mrgolelo otrok, ki se navdušujejo nad stripi. Njim je privlačna predvsem sama forma stripovskega pripovedovanja vznemirljivih zgodb, to zlitje sličic in besedila. Ivanka Hahnenberger je pripomnila: »V zdravniški ambulanti večkrat opazujem, kaj ljudje berejo. Za otroke so tam na voljo stripi (ki so običajno tudi najbolj zguljeni), ilustrirane knjige in knjige brez sličic. Otroci bodo najprej posegli po stripih. V Angliji so naredili raziskavo, v kateri se je pokazalo, da okoli 70 odstotkov otrok želi prebirati stripe. Mislim, da bi raziskava takšne rezultate pokazala še marsikje drugje.«
V pogovor smo nato ujeli gospo, ki se je z otroki razgledovala po stojnicah. »Sem pridemo vsako leto, ker ima ta festival stripe na enem mestu. Teh je zdaj res veliko in marsikateri je prilagojen otrokom,« je povedala, medtem ko je njen sin hitel kazati, kaj si je izbral njegov oče. »Persepolis,« se je trudil deček razbrati z naslovnice stripa, s katerim je njegova avtorica Marjane Satrapi leta 2000 postala mednarodna stripovska senzacija. Na vprašanje, zakaj rad prebira stripe, je deček odgovoril: »Ker je bolj zabavno. Pa oblački so, kdo kaj pove, ker pri običajnih knjigah se vedno zmedem, pri kateri vrstici sem ostal.«
Druga mama, ki smo jo ustavili in se nam je predstavila kot Maruša, je pojasnila, da je strip dobra uvertura v svet branja nasploh, saj po njenih izkušnjah otroka lažje pritegne v domišljijske svetove in zato hitreje osvoji bralne veščine: »Moj sin ni bil najbolj navdušen bralec, ravno stripi pa so bili tisti, ki so ga spodbudili k temu, da je začel več brati. Začela sva s Pasjim možem, Kapitanom Gatnikom, Garfieldom, prebral je veliko stripov o Hildi, ti so super. S stripi mu je uspelo usvojiti tekoče branje.«
Da je bilo sobotno sejemsko dogajanje od samega začetka pestro, pove že to, da Anji Zag Golob, ki bedi nad založbo VigeVageKnjige, četrt do enajstih dopoldne še ni uspelo do konca spiti čaja. »Obiskanost je nad vsemi pričakovanji. Letos je za nas sejem malo drugačen, ker imamo v založbi pet novitet in ljudje to vedo. Nekateri so prišli ravno ob desetih, saj je danes izšel risoroman Katarine Šeme z naslovom Iz jame,« je razložila. Omenjeni risoroman govori o resnični zgodbi, kako je avtorica pomagala reševati ponesrečeno jamarko. Anja Zag Golob je glede velikega povpraševanja obiskovalcev še dodala: »Po desetih letih dela in truda v založbi je to najboljša nagrada, ki smo jo lahko dobili.«
