Tradicionalna pregledna bienalna razstava Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja – ne le članov Društva arhitektov Ljubljane (DAL), temveč tudi drugih arhitektov po Sloveniji, saj DAL predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije. Kot gostje so se letos s svojim izborom pridružili še člani Zveze društev arhitektov Hrvaške. Na ogled so postavili 150 avtorjev in 143 projektov, to pa pomeni, da gre za najobsežnejšo razstavo doslej. Projekti so nastali med letoma 2020 in 2022: urbanistični načrti, arhitekturne zasnove, prenove javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, projekti grafičnega in industrijskega oblikovanja.
Na sledi generacijskih premikov
Predsednik DAL Gašper Skalar je izpostavil, da se je letošnja tema razstave osredinila okrog trajnosti v arhitekturi, »kar je aktualna tema vsepovsod po svetu in je širša kot splošno znani trajnostni koncepti v arhitekturi – da je na neki način obstojna, da zna kljubovati času in da ugaja različnim generacijam, pri tem pa omogoča generacijske premike, ki se dogajajo«.
Enega od postavljalcev razstave, arhitekta Jureta Sadarja, je letos posebej navdušilo, da je več projektov na temo zunanjih ureditev, ki jih narekujejo spremembe oblik mobilnosti. »Vedno več je tudi tistih, pri katerih je posebna skrb namenjena uporabi trajnostnih materialov, v največji meri lesa. Ravno tako me preseneča veliko primerov visokokakovostne izobraževalne arhitekture. To kaže na odnos, zanimanje družbe za socialno inkluzivnost oziroma trajnost skozi vse generacije bivanja.«
Sopostavljalka razstave, arhitektka Katarina Čakš, je dodala, da so majhne premike k bolj trajnostnim pristopom storili tudi s samo postavitvijo razstave. Plakate s predstavitvijo projektov so s tehnologijo UV-tiska stiskali na karton namesto na običajno ploščo, ki se ga da reciklirati ali znova uporabiti v biroju za izdelavo maket, več kot 160 plakatov pa so razobesili na razstavne konstrukcije, ki so odslužene samevale v skladišču Cankarjevega doma (CD). »Skonstruirali smo nekakšne mikroprostore v velikem prostoru velike sprejemne dvorane CD, na katerih so makete, ki so jih prinesli razstavljalci in ki smiselno sledijo tematskim sklopom razstave.«
Arhitektura ZA
Razstavo bo pospremilo šest torkovih arhitekturnih predavanj in šest študentskih predstavitev pod skupnim naslovom Arhitektura ZA. Pogovarjali se bodo o kakovostni starosti (bivanje starejših, medgeneracijski centri, varovana stanovanja), srečnem otroštvu (arhitektura za otroke, vrtce in šole, zunanja igrišča) ter o prenovi stanovanjskega fonda (prenove obstoječih, starejših stavb nasproti novogradnjam). Pogovor bo tekel tudi na okrogli mizi prihodnji torek na temo gentrifikacije.
Sourednica razstavnega kataloga arhitektka Kristina Dešman je povedala, da vsebina predavanj izhaja iz tematik, ki so jih opazili skozi letošnje razstavne projekte, »bodisi so se pojavile prvič ali pa so posebej močne. V prejšnjih letih se je na tej razstavi razmišljalo v smislu 'arhitekti imamo rešitve', 'arhitekti oblikujemo prostor', govorilo se je o podporni arhitekturi. Danes pa je arhitektura postala proaktivna, angažirana, kar se kaže v načinu dela avtorjev in materialih, v razmislekih o funkcionalnosti in izvoru materialov, iz katerih je arhitektura zgrajena.«
Študentje arhitekture so dodali 13 svojih projektov na temo Katastrofa in priložnost, kjer so razmišljali o popotresni obnovi Ljubljane. Ob nedavnem katastrofalnem potresu v Siriji in Turčiji gre za temo, ki je večno aktualna.
Prenova obstoječih stavb
»V Sloveniji je stanovanjski fond precej obsežen, ampak tudi precej dotrajan, postaran, morda neprimeren za sodobno bivanje. Zato pozdravljamo in izpostavljamo rešitve, ki se ukvarjajo s prenovami stanovanj, stanovanjskih hiš, kolektivnih stavb,« je poudarila Kristina Dešman.
Veliko interjerjev na letošnji razstavi je prenov enostanovanjskih hiš, »to pomeni ne samo, da se prenavlja, ampak da postajajo prenove tema, s katero se arhitekti čedalje več ukvarjajo. Prenove so včasih pri enostanovanjskih hišah potekale individualno, udarniško, v zadnjem času pa tudi zahtevnejši investitorji želijo sodelovati z arhitekti,« opaža Katarina Čakš, ki se ji zdijo ravno primeri dobre prakse tisti, ki jih potem prepričajo. »Stara stavba ima lahko edinstvenost, in če znamo to posebno vzdušje izvleči iz stavbe, lahko dobimo zelo zanimiv individualiziran prostor.«
Prenove za arhitekte torej niso nič manj zanimive kot novogradnje. »Novo je izziv, ker imaš bolj določene parametre, hkrati pa moraš v to vnašati zelo jasne, konkretne programe. S tega vidika imajo prenove poseben čar,« meni Jure Sadar. Pri obstoječih stavbah zaznavajo tudi veliko energetskih sanacij, precej aktualne so še generacijske prenove, ko se v obstoječe velike družinske hiše na kakovosten način umeščajo nova stanovanja. »Ne samo s prizidkom stopnišča, ampak s temeljito prenovo. Dejstvo je, da s prenovami, zlasti stanovanjskih hiš, zmanjšujemo pritisk na suburbanizacijo ter s tem ohranjamo poselitev tudi na območjih, kjer bi se sicer zmanjševala.« Razstava bo na ogled do 23. marca.
