Kustosinje Antonia Došen, Jasmina Fučkan in Marijana Paula Ferenčić so avtorice dragocene razstave Stari mojstri iz zbirk Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb – slikarstvo, kiparstvo in grafika, ki bo še do 9. februarja na ogled v Narodni galeriji.
Gostovanje zaprtega muzeja
Na ogled so dela iz zbirk enega najstarejših in največjih muzejev na Hrvaškem, že omenjenega Muzeja za umetnost in obrt (MUO). Muzej in galerija že vrsto let strokovno sodelujeta, muzej pa se lahko ravno tako kot naša galerija pohvali z dolgoletno tradicijo – prihodnje leto bodo praznovali 145. obletnico ustanovitve.
Muzej za umetnost in obrt so odprli leta 1880, in sicer na pobudo Društva umetnosti in njegovega tedanjega predsednika Izidorja Kršnjavija. Strateško so se usmerili v varovanje tradicionalnih dragocenosti ljudske obrti in spodbujanje ter razvijanje meščanske kulture. Za namene muzeja so leta 1882 ustanovili tudi Obrtno šolo (danes Šola za uporabno umetnost in oblikovanje). Muzej je leta 2020 poškodoval potres, prenovo muzejske stavbe pa spremljajo priprave na novo stalno razstavo po sodobnih muzeoloških standardih, kot pravijo sami. Trenutno prostorsko zagato rešujejo tako, da so usmerjeni v gostovanja.
Meščanstvo na Hrvaškem
Na aktualni razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled 62 skrbno izbranih umetniških artefaktov – slik, kipov in grafičnih del. Zraven so umeščena tudi dela umetnikov, ki so neposredno povezani z našim okoljem, denimo dela kiparjev Jožefa Holzingerja in Ferdinanda Galla ter grafika Jacquesa Callota, kot izpostavljajo postavljalci razstave. »Ta umetniška dela poudarjajo in potrjujejo raznolikost termina stari mojstri ter razkrivajo bogastvo in kompleksnost nastajanja muzejskih umetniških zbirk,« še pravijo.
Ker zagrebški muzej, kot že rečeno, slovi po tem, da sledi kulturi življenja meščanskih slojev hrvaške družbe, izbrana slikarska dela na razstavi recimo govorijo o okusu, težnjah in dosežkih domačinov, naj bodo to aristokrati ali meščanstvo. Tu najdemo slike znanih avtorjev, njihovih delavnic in sledilcev v obdobju od druge polovice 14. stoletja do 18. stoletja. Med njimi so dela Andrea Schiavoneja, Jana Victorsa, Leandra Bassana in Francesca Caira ter njihovih sledilcev Paola Veneziana, Guida Renija in Balthasarja van den Bosscheja.
Na ogled je tudi 15 plastik iz muzejske kiparske zbirke. Izbrane umetnine so nastajale v obdobju od pozne gotike do poznega baroka, od 15. do konca 18. stoletja, pojasnjujejo kustosinje. Največji del izvira iz Srednje Evrope, predvsem pa z območja Hrvaške in Slovenije. Večinoma gre za domače mojstre in tuje umetnike, ki so živeli v tem prostoru oziroma so ustvarjali za hrvaške naročnike. Med njimi najdemo znamenita imena, denimo gotska mojstra Hansa von Judenburga in Hansa Klockerja, manierista Hansa Deglerja ter baročna kiparja Johannesa Komersteinerja in Jožefa Holzingerja.
Grafične dragocenosti
Grafična zbirka v zagrebškem muzeju obsega kar 3500 predmetov, zato so nanjo še posebej ponosni. V njej je grafična produkcija evropskega kulturnega kroga, na razstavi pa zbirko zastopa 11 umetnin, ki so datirane v čas od 16. do 18. stoletja. Gre za grafične prevode del Julija Klovića, Michelangela Buonarrotija in Petra Paula Rubensa, ki jih spremljajo izvirne jedkanice Jacquesa Callota, Giuseppeja Vasija in drugih umetnikov.
V okviru pestrega spremljevalnega programa Narodna galerija organizira javna vodstva po razstavi, ustvarjalne delavnice, omogočajo tudi risanje pred umetninami. Obsežen katalog ob razstavi vsebuje opise razstavljenih del in poglobljeno predstavi slikarske, kiparske ter grafične zbirke v hrvaškem muzeju.
