Trienale sodobne umetnosti U3 v organizaciji Moderne galerije na tri leta izpostavi izbrane umetniške projekte in prakse, ki se dotaknejo izbranega kustosa, tokrat je bil to Tevž Logar. Mednarodno razstavo so odprli 2. junija in zaprli 17. novembra, na ogled pa so bila dela, ustvarjena v zadnjih petih letih; vzpostavljala so relacijo do slovenskega umetnostnega prostora in neposredno odsevala sodobni čas.
Prva nagrada slovenski umetnici
Ob koncu trienala je mednarodna žirija, ki so jo sestavljali Anne Barlow, Bernard Blistène, Luigi Fassi, Christelle Havranek in Simone Sentall, prvič v zgodovini trienala podelila osrednjo nagrado. Prejela jo je slovenska vizualna umetnica Gala Alica za Rob I in Rob II. »Seveda sem hotela pred drugimi umetniki in žirijo čim bolje predstaviti svoje delo, nisem pa si mislila, da bi lahko sodila v ciljno skupino za nagrade. V svoji umetnosti se še iščem, imam sicer neke stalnice; zanima me javni prostor, kiparstvo, ki sem ga študirala na ALUO v Ljubljani. Nekako pa se mi je zdelo, da še ni moj čas; zato sem bila zelo presenečena in počaščena,« pravi po prejemu nagrade Gala Alica.
Žirija je v obrazložitvi med drugim zapisala, da nagrado z razlogom podeljujejo mlademu umetniku, ki je na začetku kariere. »Mislim, da so mi nagrado podelili zaradi relevantnosti vprašanj, ki jih odpiram. Delo je narejeno situacijsko, za muzej, hkrati pa se navezuje na lokalno tematiko in širše politične teme javnega prostora ter zasebnih interesov. Vizualno na bolj sproščen način vstopa v težke teme, gledalec pa ima možnost, da do dela dostopa z različnih izhodiščnih točk,« razmišlja umetnica.
Natančneje, odzvala se je na rabo javnega prostora v Windischerjevi ulici za Moderno galerijo v Ljubljani, kjer domujeta ameriška in ruska ambasada. Ulica je zaradi tega strogo nadzorovana, prisotne so varnostne ograje, policija, varnostne službe, za običajne sprehajalce je tako rekoč zaprta. Z dvema skulpturama umetnica preizkuša meje možnega in s tem dokumentira neuspeh prehoda v zavarovani prostor. »Če si Rob I prizadeva preiti mejo varnostne ograje na zelenici, Rob II vstopa v prostor Windischerjeve ulice z balkona Moderne galerije – preko zračne mase nad ulico. Formi obeh objektov se oblikujeta ob mejah zavarovanega prostora, s čimer te meje še dodatno poudarjata,« so zapisali ob njenem projektu. Umetnica je uporabila recikliran izolacijski material iz ljubljanskih zbirnih centrov, gre pa za tretji del serije No Loitering (2020–), v kateri se ukvarja s »site-specific«, prostoru prilagojenimi objekti. Umetničina prostoru prilagojena skulpturna intervencija še vedno stoji za Moderno galerijo in opozarja tudi na pomanjkanje sodobnejših umetniških del v urbanem okolju.
Dotakniti se mimoidočih
Umetnica se tudi sicer ukvarja s problematiko urbanega prostora ter tanko mejo med zasebnim in javnim prostorom, s tem pa tudi z aktualnimi družbenopolitičnimi vprašanji. Gentrifikacija in privatizacija javnih prostorov, njihove zgodovinske pripovedi in s tem vprašanje njihove vključenosti oziroma izključenosti so izhodišča njenih raziskav za skulpture in prostoru prilagojene intervencije. Trenutno študira vizualne umetnosti na univerzi za uporabne umetnosti Die Angewandte na Dunaju, študirala pa je tudi na ALUO v Ljubljani ter Univerzi za umetnost in oblikovanje v Linzu.
»Vedno je odprto vprašanje, kako močna je dejansko lahko vizualna umetnost, do kolikšne mere lahko nekaj spremeni oziroma na nekaj vpliva. Sama bolj sledim temu, da se dotaknem tudi mimoidočih, ki morda čakajo v bližini na avtobus in sicer ne bi zavili v galerijo. Umetnost v javnem prostoru, zunaj institucije oziroma galerijskega prostora, daje nekaj več možnosti, da pride do ljudi. Kaj umetnost zares spremeni, ne vem, vsekakor pa ima vsaj neko moč, da postavlja določena vprašanja in osvetljuje določene tematike. Ni pa seveda stvar umetnika, da rešuje urbanistične probleme Ljubljane,« je še povedala umetnica.
