V Centru in galeriji P74 v Ljubljani že nekaj let gostijo podelitev nagrade skupine OHO 2025, ki je osrednja nacionalna nagrada za mlade vizualne umetnike. Ustanovil jo je Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. leta 2005, danes je del mednarodne mreže Young Visual Artist Award. Strokovno žirijo so letos sestavljali kustos in publicist Miha Colner, galeristka z Dunaja Michaela Stock, vizualni umetnik Matej Stupica ter kustosinja in kritičarka iz Zagreba Janka Vukmir.
Štiri nominirance so izbrali soglasno, zmagovalca pa bodo izbrali naknadno, in sicer 8. maja. Žirija se bo o zmagovalcu dokončno odločila po ogledu razstave nominirancev, ki jo bodo istega dne odprli v Galeriji P74, z umetniki pa bodo opravili tudi individualne pogovore. Nagrada je dvomesečna rezidenca v New Yorku in nato samostojna razstava v Galeriji P74 v Ljubljani. Na razpis je prišlo 24 umetniških projektov mladih avtorjev.
Meje človeške zaznave
Med štirimi nominiranci je intermedijska umetnica in kiparka Nika Erjavec, ki jo zanimajo vibracije, urbana divjina in meje človeške zaznave. Njene interaktivne kinetične, svetlobne in zvočne instalacije se ukvarjajo s percepcijo, razmerji moči in našim odnosom do okolja. Za serijo instalacij in hibridno umetniško raziskavo (ne)VIDNO je leta 2019 dobila Prešernovo nagrado ALUO. Nazadnje je samostojno razstavljala v MSUM z naslovom (ne)stvarnost, in sicer v sklopu razstavne serije Prepih. V Ljubljani ima dve stalni postavitvi: interaktiven svetlobni ambient Celične pokrajine v paviljonu pred UKC (2024) in interaktivno zvočno instalacijo V/posluh na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (soavtorstvo z Dorotejo Erhatič, 2022).
Umetnica Lucija Klauž je diplomirala na oddelku za video in nove medije na ALUO v Ljubljani, tam bo tudi magistrirala, in sicer s temo fotografije. Skozi dokumentacijo okolice z naključnimi gestami, ki se sčasoma zaobrnejo v postopke, beleži čas in prostor. Zanimajo jo neenakomerne hitrosti in podobe nizke ločljivosti. Tudi ona je imela več samostojnih in skupinskih razstav po Sloveniji, bila je na več rezidencah v tujini. Za Radio Študent piše o sodobni umetnosti in dogajanju na področju kulture. S študenti fotografije je kurirala razstavo Ponjava 4 (2024), za kar je kuratorska ekipa prejela Prešernovo nagrado ALUO.
Širjenje medprostorov
Interdisciplinarna umetnica Nežka Zamar je iz slikarstva diplomirala na beneški akademiji, študij vizualnih umetnosti je nadaljevala na Univerzi Mimar Sinan v Carigradu, nato se je vrnila v Benetke, da opravi še magistrski študij. Preizprašuje meje identitete in individualnost jezika, zanima jo širjenje medprostora med materialnostjo in konceptom. Njeni predmeti so podprti z dokumentacijo in akademskimi raziskavami ter predstavljeni skozi različne umetniške medije – prostorske instalacije in projekte, specifične za lokacijo. Med številnimi teoretskimi sodelovanji je bilo tudi sodelovanje z Albanskim paviljonom na Arhitekturnem bienalu v Benetkah. Razstavlja v domačem in mednarodnem prostoru.
Jurij Hartman je začel s študijem grafičnega oblikovanja, na ALUO je nadaljeval z video animacijo in novimi mediji, nato se je poglobil še v slikarstvo. Njegove umetniške instalacije so zdaj preplet slikarstva, oblikovanja, instalacije in multimedijske produkcije. Pri tem ga zanimajo tudi teoretska polja kulturne analize, medijske teorije in semiotike. Predstavil se je na samostojnih razstavah v Steklenem atriju mestne hiše v Ljubljani, galeriji DobraVaga, Kulturnem inkubatorju Maribor, galeriji Odprto obrobje v Murski Soboti ter v Mali galeriji Banke Slovenija v Ljubljani, sodeloval je tudi na številnih skupinskih razstavah.
