Slikar Matej Stupica ustvarja in soustvarja instalacije, risbe, predstave, knjige, slike, stripe, ilustracije za knjige, zvočne izdaje, od leta 2006 pa tudi naslovnice za Dnevnikovo sobotno prilogo Objektiv. Ravno za časopisno ilustracijo je prejel dve priznanji Hinka Smrekarja in posebno omembo žirije. Njegove likovne domislice, vezane na aktualno politično in družbenokulturno ozračje v domačem prostoru in globalno, za katere sam pravi, da jih je treba brati kot »ilustrirane kolumne«, so zdaj v galeriji Salsaverde v Izoli na ogled najbolj reprezentativno doslej.
Še vedno aktualne ilustracije
Izbrane časopisne ilustracije so nastajale od leta 2011 naprej, izbral pa je tiste, »ki se še vedno navezujejo na današnji trenutek; ena je recimo iz leta 2014, ko se je že predvidelo, kaj se zna osem let pozneje zgoditi v Ukrajini«, do zadnjih, »aktualnih bolezni naših politikov v zadnjem letu«, skupaj več kot trideset ilustracij. »S tem, ko sem opravil izbor ilustracij in sem jih videl na enem mestu, se je zgodba sestavila kar sama od sebe.« Vsak teden mu sicer iz uredništva Objektiva sporočijo, katera je osrednja tema priloge in po navadi tudi tistega tedna, na katero potem ustvari ilustracijo. »V bistvu drvimo od ene teme do druge, precej adrenalinsko,« se smeje.
Na razstavi v Izoli je tretjina razstavljenih ilustracij originalov, ki so nastale še v času pred protikoronskimi ukrepi, ko jih je še fizično prinašal na Dnevnik, tam pa so jih poskenirali. Med protikoronskimi ukrepi pa je to prakso nekoliko opustil. Ko je risbo dokončal, jo je sam poskeniral, in ko je enkrat že bila v računalniku, jo je še dodatno koloriral. Zato jim zdaj pravi »napol fizične in napol računalniške ilustracije«.
Je pa ta hiperprodukcija nedvomno dobro vplivala na iskanje lastnega likovnega izraza: lahko se je preizkušal v različnih likovnih tehnikah, »in še vedno lahko za vsako novo temo postavim predse novo preizkušnjo«. Včasih je bolj v ospredju tehnika, včasih je bolj osredotočen na samo sporočilnost. »Odzivi na ilustracije so bolj prikriti kot odkriti ali pa poznejši, vedno pa računam na nevidnega bralca, ki si ga predstavljam, da ilustracijo 'prebere'. To je kot igra, dialog s samim seboj.« Razstavo je naslovil Neresničnostni šov, ob tem pa se je razstavljalcem porodilo tudi vprašanje, ali je šov, v katerem smo se znašli, resničen ali neresničen in ali se bomo iz njega še zmogli zbuditi. Na ogled je do 6. maja.
Kdo je kralj in kdo norec
V mksMc Botegin v Kopru, prostoru, kjer je domoval pokojni Marko Brecelj, zdaj pa ga vodi njegovo Društvo prijateljev zmernega napredka, pa so odprli razstavo z naslovom Duplo ništa: Kako obdržati glavo, kjer se predstavlja s serijo risb iz žepnice Samo kralj & norec: balada in romanca (Šerpa, 2022). Gre za multifunkcionalni prostor, ki ni galerija, zato je bila postavitev razstave dodaten izziv.
Serija risb je nastala v »koronskem neudobju« in v soavtorstvu s pesnikom Primožem Čučnikom, s katerim sta iskala odgovore na vprašanja, »kdo je kralj in kdo norec in komu je treba odsekati glavo«, ob predpostavki, da je bil renesančni norec vse kaj drugega kot budala. Pesnika je navdihnilo prevajanje Shakespeara, ilustratorja pa, da je lahko vse te dileme preigral v risbah in skozi svoj alter ego. »Absurdistični projekt,« kot ga označi Stupica, »pa je ravno tako vezan na aktualno politično situacijo pri nas, tako v pesmih kot v risbah.« Risbe si lahko ogledate do 31. maja. Obe razstavi Mateja Stupice na Primorskem imata še eno pomembno stično točko – brezkompromisno »raztelešenje cvileče civilizacije«, kot ugotavlja kurator Vasja Cenčič.
