Hana Marzidovšek (medicina), Saša Smolej (arhitektura), Iza Oblak (arhitektura) in Gal Grobovšek (industrijsko oblikovanje) so štirje mladi ustvarjalci, ki že leto dni stanujejo skupaj. Njihov svet je prepreden z umetnostjo, s katero se vsak izmed njih ukvarja na svoj način. Prav zaradi slednjega pa je v njihovem domovanju vedno prisoten vsaj en fotoaparat. Tako že odkar živijo skupaj, fotografirajo skoraj vse trenutke svojega vsakdana. Sčasoma se je nabralo veliko fotografij in prišli so na idejo, da bi jih razstavili. »Prvotna ideja je bila, da skupek naše kreativnosti nekam usmerimo. A do izvedbe nismo nikoli prišli. Potem pa smo ugotovili, da je naša skupna točka prav fotografija, saj slikamo ves čas in vsak dan sproti. In ko smo fotografije pregledali, smo ugotovili, da so nekatere izredno kakovostne,« pojasni Saša Smolej. Iza Oblak pa dodaja: »Seveda je bilo izjemno težko narediti izbor fotografij, saj so nam vse čustveno blizu. A iskali smo tiste, ki so drugačne in estetsko posebne.« Fotografije so nastajale z digitalnim fotoaparatom, ki so si ga izmenjavali in ga ves čas nosili s seboj. Prav zaradi slednjega so fotografije posebne, saj so nastale brez poziranja in dejansko ujele dani trenutek.
Nastal je kolektiv Mostiček
»Prvotna ideja je bila, da pripravimo razstavo. Seveda prostora za razstavo ni lahko dobiti, potrebuješ pa tudi finančno podporo. Zato smo prišli na idejo, da razstavni prostor priredimo kar v našem stanovanju, v prostoru, kjer so fotografije pravzaprav nastale,« pove Gal Grobovšek. Mladi ustvarjalci so tako natisnili izbor najboljših fotografij in jih smiselno razporedili ter izobesili po stanovanju. »Sprva smo jim nameravali dati še napise, a smo se odločili narediti še korak dlje: pod fotografije smo nalepili trakove in vsakemu obiskovalcu v roke potisnili pisalo ter ga prosili, naj fotografije naslovi sam. Tako smo ta vstop v intimnost naših življenj razširili še na obiskovalce,« pove Saša Smolej.
Poleg poimenovanja fotografij je bil obiskovalcem na razpolago tudi fotoaparat, s katerim so lahko ovekovečili svoj obisk. Prostor so mladi zasnovali tako, kot je zasnovan v galeriji: poskrbeli so za osvetljavo, smer obhoda in razgibanost razstave. Kot pove Saša Smolej, so bili sprva v dvomih, da na razstavo ne bo nikogar. Po odprtju in v naslednjih dneh pa je bilo obiska toliko, da nameravajo projekt nadaljevati in ga razvijati. In zakaj so se odločili pripraviti razstavo v lastnem domovanju? »Preprosto zato, ker za mlade ni zares prostora nikjer drugje. Galerijskih prostorov je premalo, večina je rezervirana za že uveljavljene umetnike ali pa za tiste, ki si prostor lahko privoščijo. Tisti prostori, ki pa so namenjeni mladim, ne morejo gostiti vseh mladih ustvarjalcev. Rešitev se nam je torej zdela preprosta. Naredimo galerijo doma,« pojasni Gal Grobovšek.
Ker se vsi štirje sostanovalci in prijatelji na neki način ukvarjajo z umetnostjo, so poleg razstave ustanovili še kolektiv Mostiček. Po razstavi so se lotili še priprave zina, v katerem so zbrali najboljše fotografije z razstave ter jih podpisali tako, kot so jih naslovili obiskovalci. Razstava je bila sicer odprta samo nekaj dni, vendar bodo zaradi uspeha projekt nadaljevali. Kot povedo, razmišljajo, da bi naslednjo razstavo pripravili v kleti ali na podstrešju.
