Nagrado Riharda Jakopiča 2025 prejme akademski slikar in grafik Črtomir Frelih za izjemne dosežke na področju umetniške grafike. Foto: Ana Kavčnik Jamnik
Jakopičevi nagrajenci: Črtomir Frelih, DNLM in Tejka Pezdirc
Nagrada Riharda Jakopiča je najprestižnejša nacionalna nagrada v slovenskem likovnem prostoru, vsako leto jo podeljuje Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov skupaj z Moderno galerijo. Letos osrednjo nagrado prejme Črtomir Frelih, priznanji pa umetnika DNLM in Tejka Pezdirc. Nagrade bodo slovesno podelili v četrtek zvečer v Moderni galeriji.
Letošnjo žirijo za podelitev Jakopičevih nagrad, ki jih Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) skupaj z Moderno galerijo podeljuje od leta 1969, so sestavljali predstavniki Odbora ustanoviteljev nagrade Riharda Jakopiča. To so Robert Lozar (ZDSLU), Zora Stančič (ALUO), Ana Mizerit (Moderna galerija) in predsednica žirije Nataša Kovšca (Slovensko društvo likovnih kritikov). Nagrajence so izbrali že 13. marca na sedežu ZDSLU.
DNLM: Iz serije Preglaševanje jesiharja, 2023, intervencija v mestni bilbord s senom. Foto: Jaka Babnik
Inovativnost v grafičnih postopkih
Akademski slikar in grafik Črtomir Frelih bo nagrado Riharda Jakopiča prejel za izjemne dosežke na področju umetniške grafike. Že od študijskih let raziskuje tehniko kolagrafije, ki mu omogoča neposreden risarski zapis na ploščo. S tem v svoja dela vnaša spontanost, ekspresivnost in kaligrafsko svežino. Grafično tehniko kolagrafije, ki je okolju manj škodljiva kot tradicionalne tehnike globokega tiska, pa mu je uspelo nadgraditi z lastnimi eksperimenti. Pri tem je vpeljal številne inovativne tehnične rešitve.
Tejka Pezdirc: Čakalnica, prostorska instalacija, marmor, lesena konstrukcija, akril, pena, video Proti sebi, 2023. Foto: Matjaž Rušt
»V skladu z naravo grafike, kjer vsebina in tehnična izvedba oblikujeta nerazdružljivo celoto, raziskuje likovne potenciale grafike in nove izrazne načine, s katerimi krepi risarski izraz in ustvarja čutne učinke. Prav osredotočenost na risbo mu narekuje tudi premišljen izbor barve, ki jo uporablja v skopo odmerjenih količinah. Osredotočen je na preučevanje izraznih možnosti črne barve, ki predstavlja svojevrsten protest proti preobilju barv v današnji potrošniški družbi,« je v obrazložitev nagrade zapisala Nataša Kovšca.
DNLM: Iz serije Preglaševanje jesiharja, 2023, kozolec z barvnimi trakovi: intervencija v kozolec z razrezanimi reklamnimi ponjavami. Foto: Jaka Babnik
Umetnik svoje vrhunsko izvedene grafične liste praviloma odtiskuje v nizkih nakladah ali pa gre za unikate, ki so rezultat eksperimentiranja s teksturami različnih materialov, s katerimi nenehno dosega nove vizualne učinke. Prelet opusa pokaže, da je ustvaril skoraj vse klasične ikonografske motive (figura, akt, tihožitje, krajina). Dotikajo se družbene realnosti in duha časa. Svoje stilizirane lisice na primer sopostavi z besednimi zapisi kot enakovredno likovno komponento.
Priznanji Riharda Jakopiča
Črtomir Frelih: Še siti se bomo tok se bomo družili, 2020, risba, 75 × 57 cm. Foto: osebni arhiv avtorja
Prejemnik Jakopičevega priznanja DNLM (Danilo Milovanović) je interdisciplinarni umetnik, ki ga zanima angažirana konceptualna umetnost. Poznamo ga po performativnih interakcijah v javnem prostoru. Dejavno ga preobraža in ustvarja nove izkušnje, odnose in situacije, kjer se zrcalijo aktualne družbene problematike. Ana Mizerit iz Moderne galerije pravi, da so umetnikovi posegi na prvi pogled komaj opazni: gre za začasne intervencije, ki z neinvazivnim pristopom ustvarjajo razpoke in motnje v ustaljenem ritmu urbanega življenja. Umetnika zanimajo konfliktna razmerja med naravo in kulturo ter razmerja med nasprotujočimi si interesi znotraj sodobnih mest. »Skozi različne ustvarjalne medije, predvsem z že omenjeno performativno akcijo, neposredno nagovarja zlasti naključno publiko, intervencije v vizualni jezik pa prevaja s pomočjo fotografije, videa, filma, grafike in kolaža ter umetniških instalacij,« pravi kuratorka.
Črtomir Frelih: NN, 2024, kolagrafija, 80 × 60 cm. Foto: osebni arhiv avtorja
Jakopičevo priznanje prejme tudi Tejka Pezdirc, akademska kiparka, ki kombinira različne izrazne medije in materiale, zadnja leta dela predvsem s kamnom. Je ena redkih slovenskih kipark, ki uporablja ta material. Klasično prakso ročne obdelave marmorja nadgrajuje z inovativnimi pristopi, kot je barvanje kamna, s katerim ustvarja globinske učinke. Zanimajo jo medsebojni odnosi med skulpturo, prostorom in gledalcem. »Izhodišče zadnjih projektov kiparke je radikalna analiza človeškega telesa, njegovega razpiranja in procesov preobrazbe. Njen specifičen kiparski jezik temelji na fragmentaciji telesa, saj telo razume kot mrežo odnosov in napetosti. Marmorne, čutno oblikovane fragmente telesa, ki se guba in napenja kot človeška koža, kombinira s silikonom, tkanino, epoksi smolo in lesom, s tem pa ustvarja napetosti in nasprotja med trdim in mehkim, trajnim in minljivim, gibom in statiko,« je priznanje umetnici obrazložila Nataša Kovšca, umetnostna zgodovinarka in kustosinja.