Že danes pa so po razstavi Barok v Sloveniji popeljali člane društva Prijatelji Narodne galerije, ki smo se jim priključili tudi mi in tako lahko prvi videli prestižno postavitev, ki pa je nekoliko še v delu: pod kakšno sliko manjka še signatura oziroma podpis, nekatere vitrine so ob našem ogledu odgrnili, denimo tiste, kjer so dragocene knjižne publikacije, da se jih čim manj izpostavlja dnevni svetlobi (in jih bodo ravno zato med razstavo umikali ali odpirali na različnih straneh), na tleh še leži kakšno kladivo, medtem ko tehnično osebje hiti z zaključnimi deli.
Baročni mozaik
Na ogled bo več kot 170 umetnin, ki so nastale na ozemlju današnje Slovenije v 17. in 18. stoletju, v času, ko smo po srednjem veku ponovno priča velikemu umetnostnemu zagonu. Če prištejemo še številne drobne in večje predmete, ki dodajajo v baročni mozaik še druge pomembne informacije, je predmetov po besedah dr. Katre Meke, kustosinje Narodne galerije, ki je skupaj s prof. dr. Matejem Klemenčičem tudi avtorica razstave, več kot dvesto.
»Barok je umetnostni slog, ki se je oblikoval v zgodnjem 17. stoletju v Rimu in se nato razširil po celotni Evropi, močno pa je vplival tudi na umetnostno podobo današnje Slovenije. Izraz izhaja iz portugalske besede »barocco«, ki pomeni biser nepravilne oblike, in je sprva v negativnem smislu označeval vse, kar je bilo zavito, preobloženo in nenavadno. Tako v Italiji kot drugod po Evropi so oblike umetnostnega izraza 17. in 18. stoletja sicer izredno raznolike, a kot skupne značilnosti lahko izpostavimo vsaj razkošnost, dinamičnost, dramatičen kontrast med svetlobo in senco ter poudarjen čustveni naboj,« meni Katra Meke.
Na novo o baroku
Zadnji veliki razstavi o tem obdobju – Barok v Sloveniji in Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem – sta bili v Narodni galeriji pred več kot pol stoletja. »Na podlagi poznejših študij pa lahko danes javnosti ponudimo bolj poglobljen in v marsičem drugačen vpogled v umetnost 17. in 18. stoletja,« je še dejala kustosinja.
Razstavljene umetnine so delo priznanih mojstrov, ki so delovali v bližnjih umetnostnih središčih ali pa so se uveljavili v lokalnem okolju. Iz italijanskega področja izstopajo Giulio Quaglio iz Lombardije, Benečan Francesco Fontebasso in v Kopru rojeni rimski slikar Francesco Trevisani, iz srednjeevropskega pa švabski kipar Leonhard Kern, dunajska dvorna slikarja Martino Altomonte in Martin van Meytens ml., pa tudi Johann Lucas Kracker in Kremser Schmidt. Podobo lokalnega baroka so posebej zaznamovali slikarji, kot so Frančišek Karl Remb, Franz Ignaz Flurer, Valentin Metzinger, Franc Jelovšek, Fortunat Bergant, Anton Cebej, Franc Mihael Strauss in Anton Jožef Lerchinger, med kiparji pa poleg Francesca Robbe še Jožef Straub, Veit Königer in Jožef Holzinger. Več o razstavi Barok v Sloveniji bomo poročali v četrtek.
