Režiser, ki podpisuje prvi slovenski celovečerni film Babica gre na jug, je umrl v 62. letu starosti. Režiser, scenarist, skladatelj, slikar, montažer in igralec, avtor šestih celovečernih filmov, je zadni dve leti bolehal za nevrodegenerativno boleznijo ALS.
Nazadnje se je pojavil v javnosti pred dobrim mesecem dni, ko je bila v portoroškem Avditoriju premiera njegovega mladinskega filma Tartinijev ključ. Režiserja je tedaj občinstvo nagradilo s stoječimi ovacijami.
Napovedal zadnje pojavljanje v javnosti, a ga je smrt prehitela
Anžlovar, ki je bil do konca dejaven tudi na družbenih omrežjih, je v torek v objavi na facebooku povabil na premiero digitalizirane izdaje filma Babica gre na jug. Skoraj natanko 33 let po premieri v Cankarjevem domu bodo 17. decembra predvajali film, katerega prvotni negativ je dolgo veljal za izgubljenega. »Pridte me še enkrat pogledat – moje zadnje pojavljanje v javnosti in moj prvi film,« je zapisal Anžlovar, ki je še dodal: »Pa ne se bat – itak ne morem več govorit tako, da zmerjanja ne bo …«
Nepozabna Babica gre na jug
Vinci Vogue Anžlovar, ki se je kot Tomaž Anžlovar rodil 19. oktobra 1963 v Ljubljani, se je med velikane slovenskega filma izstrelil že s svojim prvim celovečercem, ki ga je posnel še kot študent na akademiji. Najbrž ga ni, ki ne bi poznal filma Babica gre na jug, komedije o starostnici, ki pobegne iz doma za ostarele in se odpravi na jug. Nenavadna druščina, babico namreč spremljata še saksofonist in pevka Laura, doživi kup nepredvidljivih in odštekanih dogodivščin. Gre za prvi film, ki je bil posnet in predvajan v samostojni slovenski državi, občinstvo pa ga je pospremilo z izjemno naklonjenostjo. Vse do leta 1997 je Babica ostala najbolj gledan film.
V nadaljnji karieri tolikšnega uspeha ni požel nobeden od njegovih filmov. Romantična srhljivka Oko za oko je izšla leta 1993, a je naletela na mlačen sprejem. V povezavi z odkupom pravic za predvajanje v kinu se je Anžlovar zapletel v spor z ministrstvom za kulturo, ki ga je tedaj vodil Sergij Pelhan, verbalni spopad pa je prešel v fizičnega, ko je Anžlovar nekega dne vkorakal na ministrstvo in ministra oklofutal. Po odmevnem incidentu je nekaj časa opravljal priložnostna dela, novi celovečerni film naslovljen Poker pa je posnel šele leta 2001. Premiero je zaznamoval nov spor in izbruh nasilja, tokrat z igralcem Brankom Šturbejem, ki mu je Anžlovar zlomil čeljust. Kot je razvpiti režiser kasneje dejal v dokumentarnem filmu o svoji življenjski poti, se je vse življenje boril s posledicami trpinčenja v otroštvu, prav tako je trpel zaradi duševne motnje mejne vedenjske strukture.
V letu 2008 je izšel njegov film Vampir z Gorjancev, pod katerega je Anžlovar podpisan kot scenarist in režiser, film pa je bil posnet po istonaslovni povesti Mateta Dolenca. Zelo odmeven je bil film Dedek gre na jug, ki je premiero doživel jeseni 2022. Čeprav gre za podoben naslov, se film vsebinsko ne navezuje na uspešnico iz leta 1991, pač pa gre za zgodbo o dveh ostarelih džez glasbenikih, ki se v begu pred boleznijo in v iskanju izgubljene ljubezni ter življenjskega smisla odpravita na pot, na kateri jima pot prekriža mlada Rominja Esma.
Anžlovarjev zadnji film je prej omenjeni Tartinijev ključ, mladinska detektivska pustolovščina, za katero je Anžlovar scenarij napisal po romanu Romana Kukoviča. Film je v teh dneh še moč ujeti v kinu.
