Tolmačenje obstaja tako dolgo kot govorjena beseda. Povezuje ljudi različnih kultur in jezikov, ki si v procesu sporazumevanja kot temeljnem dejavniku človekovega razvoja želijo izmenjevati različna znanja, informacije in poglede na svet.
Že stari Grki so za tolmača poznali izraz hermeneus. Ta izhaja iz imena glasnika bogov Hermesa, Zevsovega in Maijinega sina, ki bi naj premoščal komunikacijo med bogovi ter izbranimi ljudmi. Stari Grki so verjeli, da tako kot jezik drugih ljudstev hermeneusi poznajo tudi jezik bogov, ter so prek njih skušali vstopati v stik z božanstvi. Čeprav so bili tolmači v stari Grčiji in pozneje tudi v Rimu navadno predstavniki suženjskega sloja, so v mogočnem imperiju poleg sporazumevalne odigrali tudi pomembno politično vlogo. Med osvojevalci je namreč veljalo prepričanje, da je učenje jezika prisvojenih ozemelj nečastno, pogostokrat pa so s prisotnostjo tolmačev želeli ponazarjati tudi svojo superiornost.
Vloga tolmačev se je skozi zgodovino spreminjala, toda načelo prenosa sporočil iz izhodiščnega v ciljni jezik se je uspelo ohraniti vse do danes. Tolmač danes pravimo strokovnjaku za sporazumevanje med pripadniki različnih kultur, ki se ukvarja z neposrednim ustnim prevajanjem pogovorov. Kot poklic se je tolmačenje uveljavilo šele v začetku 20. stoletja in se nato s tehnološkim razvojem ter potrebami naročnikov izoblikovalo v tri ključne vrste. Tako danes ločimo konferenčno tolmačenje, ki se izvaja v konferenčnih dvoranah v času raznih kongresov in mednarodnih srečanj, kjer se zberejo ljudje iz različnih držav; tolmačenje za skupnost, ki se odvija v vsakdanjem življenju in deluje v nasprotju s konferenčnim na nacionalni ravni, denimo v bolnišnicah, šolah, upravnih enotah oziroma povsod, kjer je za uspešno urejanje zadev potreben tolmač; ter sodno tolmačenje, ki zajema tolmačenje pravnih postopkov. Med seboj se posamične vrste razlikujejo po načinu izvedbe, najpogostejši obliki sta simultano in konsekutivno tolmačenje, kot tudi po izbiri tolmača. V primeru sodnih tolmačev za tolmačenje v pravnih postopkih pred sodišči mora sodni prevajalec poznati pravno terminologijo, opraviti ustrezne tečaje in zapriseči na ministrstvu za pravosodje. Šele nato lahko tolmači tudi v primeru pravnih postopkov.
Tolmačenje in tehnologija
Hiter tehnološki razvoj je veliko sprememb prinesel tudi za tolmače. Internet je omogočil dostop do vedno potrebnih virov informacij, razvoj sistemov ozvočenj in opreme za simultano tolmačenje pa je prevajanje le še znatneje približal uporabniku.
Glede na izvedbo tolmačenja sta najpogostejši obliki simultano in pa konsekutivno tolmačenje. Simultano tolmačenje je metoda, ki omogoča združitev občinstva iz različno govorečih predelov sveta, prav vsem pa zagotavlja ustrezno prevajanje vsebin. Prevajanje poteka v zvočno izoliranih prevajalskih kabinah, ki morajo biti opremljene z ustrezno tolmaško opremo, vsebina pa se poslušalcem posreduje po brezžičnih slušalkah. Ker velja simultano tolmačenje za zahtevno opravilo, saj prevajanje poteka sočasno z govorjenim besedilom, sta za tolmačenje posamezne jezikovne kombinacije vedno potrebna dva tolmača, ki se po prevajalskih standardih izmenjujeta na vsakih 15 do 20 minut. Ker tako v času prevajanja kot v času počitka zbranost tolmačev ne sme upasti, so ti postali prave multifunkcijske naprave v prevajalskih kabinah, ki so sposobne pisati, poslušati in tolmačiti obenem.
Konsekutivno tolmačenje je nasprotno od simultanega oblika tolmačenja s časovnim zamikom. Tolmač je v neposredni bližini govorca, njegovo vsebino pa prevaja v sklopih. Primernejše je za manjše skupine in dogodke, ki niso časovno omejeni.
Kako postati tolmač?
Za uspešno opravljanje dela tolmača je potrebna ustrezna univerzitetna izobrazba, kar pa še zdaleč ni dovolj. Tolmačenje je zahtevna in odgovorna naloga, ki za svojo vrhunsko izvedbo terja predpriprave in dobro poznavanje obravnavanega področja, njegovo nadaljnje preučevanje in poznavanje ustrezne terminologije. "Da je preskok z univerze kar se da učinkovit, je treba bodočega tolmača vključiti v tesno sodelovanje z že izkušenimi prevajalci. S tem se mu omogoči neposredno spremljanje poteka dela, o katerem se lahko pozneje tudi pogovori," meni Igor Gorše iz prevajalske agencije Alkemist. Dodal je, da je ključ dobrega tolmačenja to, da govorci zvenijo tako dobro in tako prepričljivo, kot so dobri in prepričljivi tolmači v kabinah.
