Ljubljanski Pripovedovalski festival je eden najstarejših svoje vrste v Evropi. Rdeča nit, ki bo stkala njegovo 28. edicijo, se bo vrtela okoli spomina, ki potuje skozi ljudske pravljice, pripovedke in tudi avtofikcijsko samoraziskovanje. »Kar zadeva festivalsko temo, so letos to spreminjajoči se oltarji spomina. Navdihnilo me je sporočilo Mnemozine, boginje jezika in spomina ter matere muz, ki zelo jasno izpostavi, kako spomin ni le vez med pevcem in poezijo, ki jo poje, temveč da se vanj, kot sem parafrazirala, zaklene svojevrstna preroška vsevednost, resnica sama,« pojasnjuje programska vodja festivala Tjaša Koprivec Vuga.
Naš osrednji pripovedovalski festival, katerega glavna sopotnica bo letos glasba, bo nocoj ob 19. uri v Klubu CD odprla premiera pripovedovalskega koncerta estonske pevke, violinistke, skladateljice in elektronske umetnice Maarje Nuut, ki je po besedah programske vodje ena najbolj inovativnih evropskih glasbenih umetnic. Občinstvu se bo predstavila s hipnotičnim nastopom, so prepričani v organizaciji festivala. Za otroke bosta najbolj zanimiva dva dogodka, in sicer pripovedovalsko-lutkovna predstava Sedem zaklenjenih avtoric Katje Povše in Špele Frlic ter Pravljični studio: Otroci pripovedujejo zgodbe, ki je nastal v okviru projekta Vodnikove domačije Šiška in v katerem si bodo otroci s pomočjo »pripovedovalskih kock« za občinstvo izmislili svojo zgodbo.
Narava, zakoni in pripoved
Festivalski program bo z dogodki za odrasle in otroke v Cankarjevem domu trajal vse do 9. marca. Za odrasle se obeta večer antičnih pripovedk z naslovom V nosnice sili modrost pajka, ki so ga zasnovale pripovedovalka Ana Duša, lutkarica Maja Kunšič, igralka Mia Skrbinac in glasbenica ter pripovedovalka Zvezdana Novaković. Antični čas bodo poskušale preslikati na svet danes in na vlogo umetnika v njem.
Ana Duša je na letošnji festival pripeljala tudi študente dramske igre na AGRFT, s katerimi snuje Ta nori svet, v katerem vlogi igralca in pripovedovalca nista enoznačni. Za glasbeno spremljavo bo poskrbela zasedba Property, ki igra slovensko in irsko glasbo. Slišali bomo sedem pravljic in eno resnično zgodbo. »Zelo zanimivo je gledati študente, ki se danes, ko je pripoved tako pomemben in bistven del sodobnega gledališča, s pripovedjo srečujejo, jo spoznavajo in ugotavljajo, kaj to v bistvu je. Igralec in pripovedovalec ni isto, se pa danes v gledališču ti dve funkciji srečujeta, stapljata, mešata, prehajata druga v drugo,« je povedala Ana Duša.
Pripovedovalska predstava Riba neznano bitje je nastala v sodelovanju z Borutom Čelikom in pevko, pravljičarko, zbirateljico ter ohranjevalko ljudskega spomina Ljobo Jenče, ki pa tokrat ne bo pripovedovala samo ljudskih pravljic. Obiskovalce želi nagovoriti predvsem v smeri toka, da je varovanje narave sicer lahko uzakonjeno, a za njeno skrb smo najbolj odgovorni sami.
Jelka kot lira, boben in piščal
Pisateljica in letošnja prejemnica nagrade Prešernovega sklada Nataša Kramberger bo skupaj z multiinštrumentalistom Samom Kutinom nastopila s premiero uprizoritve Oma, jelka, tisoč let. Kutin bo igral na posebno glasbilo: jelko je namreč preoblikoval v liro, boben in piščal. Na Večeru narečnih pripovedi: S pravo mero večnosti bodo nastopili pripovedovalci Primož Bizjan, Jani Kutin in Neža Prah Seničar skupaj z glasbenico Matejo Fi. Na mednarodni dan žensk, 8. marca, bo v Štihovi dvorani koncert Z glasom ranjenih rodov z Niko Prusnik Kardum in brati Poljanec.
Kot veleva tradicija, bodo Pripovedovalski festival sklenili z vsako leto najbolj obiskanim večerom resničnih pripovedi, na katerem bodo nastopili ilustratorka Mojca Fo, profesor slovenščine in sociologije Klemen Lah, pisatelj in novinar Andrej Predin, oporečnik proti zidovom v glavah Gorazd Rečnik, pisateljica in publicistka Agata Tomažič, igralka Polona Vetrih in doktorica medicinske antropologije Katerina Vidner Ferkov.
