Je predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer so nedavno izdali znanstveno monografijo Slovenske selitve v socializmu (Založba ZRC, 2024), pod katero se podpisuje kot urednica. Bila je več let članica upravnega odbora ZRC SAZU ter direktorica programa European Master in Migration and Intercultural Relations (EMMIR) na Fakulteti za humanistiko UNG. Poleg ljubljanske in novogoriške univerze predava še na Univerzi v Stavangerju na Norveškem. Redno objavlja v domačih in tujih znanstvenih revijah, sodeluje v zbornikih, napisala je več monografij in je odgovorna urednica mednarodne znanstvene revije Dve domovini / Two Homelands.
Kako ste se avtorji monografije - poleg vas še zgodovinar prof. dr. Aleksej Kalc, geograf in demograf prof. dr. Damir Josipovič, sociologinja izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik ter strokovnjakinja za področje poučevanja doc. dr. Marijanca Ajša Vižintin - lotili raziskav o migracijah v času socializma pri nas?
Na našem inštitutu je bila več let ambicija, da izdelamo informacijski pregled, četudi v fragmentarni obliki, o pomembnih migracijskih dejstvih v današnjem slovenskem etničnem prostoru - od začetka 19. stoletja in še tudi pred tem. Prva knjiga, ki je to naslovila, je Doba velikih migracij na Slovenskem, avtorjev Mirjam Milharčič Hladnik, Alekseja Kalca in Janje Žitnik Serafin (Založba ZRC, 2020, letos drugi ponatis – op. p.), ki sega do druge svetovne vojne. Predstavlja pomembne fragmente za razumevanje dinamike in kompleksnosti tega majhnega prostora, ki je bil prepišen od nekdaj.
Nadaljevanje te ambicije je pravkar izdana knjiga Slovenske selitve v socializmu, ki pokriva čas od druge svetovne vojne do osamosvojitve Slovenije, kjer se selitve kažejo v nekem drugem, novem kontekstu, četudi so se osnovne determinante migracijske dinamike vlekle že iz časa od prve svetovne vojne naprej. Če seveda razmišljamo o našem prostoru v globalnem smislu. Tako da kadarkoli govorimo o migracijski dinamiki, prepišnosti prihodov, odhodov in prehodov, moramo vedeti, da smo del širšega srednjeevropskega prostora, včasih jugoslovanske prve in druge države, ki je dajala politične okvire mediteranskega prostora, vpenjamo se v zahodno Evropo - in to vse skupaj je del globalnega sveta, kjer se pravzaprav prvi razlogi različnih dinamik rojevajo in so potem postopno implementirani. Mi tega potem, ko se posameznik preseli, ne vidimo in pozabimo, je pa to zelo pomemben okvir, ko gledamo človeka in o njem razmišljamo. Seveda je pri tem pomembno, ali se on hoče preseliti ali ne, ali bo v nekem okolju zmožen preživeti, ali bo našel neko strategijo, ali bo prešel tudi državno mejo. Ko gledamo tega posameznika, moramo vedeti, da so njegove avtonomne odločitve možne samo, če jih regijsko, državno ter potem evropsko in globalno širše okolje skozi svoje razne politične dinamike in nadzore omogoča.