Več kot 270 samozaposlenih v kulturi, med katerimi so mnogi na robu preživetja, je v teh mesecih prejelo obvestilo Finančne uprave Republike Slovenije, da morajo vrniti izredno finančno pomoč, ki so jo prejeli v času epidemije covida, z večletnimi obrestmi vred. Sindikati Zasuk, Glosa in Mladi plus so včeraj javno opozorili na težave, v katerih so se znašli najrevnejši kulturni delavci, ob tem pa zahtevke za vračilo označili za krivične.
Obrok višji od dohodka
Spomnimo: med epidemijo koronavirusa v letih 2020 in 2021 je država vsem tistim samozaposlenim, ki niso mogli opravljati svoje dejavnosti oziroma je bil njen obseg bistveno zmanjšan, omogočila pridobitev izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 700 evrov; do nje so bili upravičeni vsi, ki se jim je povprečni mesečni dohodek znižal za vsaj 10 oziroma 20 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Med raznovrstnimi skupinami upravičencev, od samostojnih podjetnikov do kmetov in verskih uslužbencev, so bili tudi samozaposleni v kulturi, sicer verjetno ena od najbolj ranljivih skupin tega sektorja, saj jih po nekaterih podatkih že skoraj polovica živi pod pragom revščine. V času popolnega zaprtja kulturnih ustanov ter zaustavitve številnih umetniških procesov, a tudi skrajno negotove prihodnosti, je bila ta pomoč za mnoge med njimi edina rešilna bilka – in za marsikaterega od teh ustvarjalcev tudi edini redni dohodek, ki ga je kdaj prejemal.
Zdaj Furs od vseh tistih, ki niso izpolnjevali merila zadostnega upada prihodkov, zahteva vračilo mesečnega temeljnega dohodka, med drugim tudi od 274 samozaposlenih v kulturi (kar je skoraj desetina vseh) v skupnem znesku približno 940.000 evrov. Večinoma so to samozaposleni, katerih mesečni prihodki so nižji od minimalne plače, zdaj pa državi dolgujejo po nekaj tisoč evrov – pri čemer lahko znesek poravnajo v največ šestih obrokih, so včeraj opozorili sindikati.
Nepravilnosti pri določanju?
»Glavna težava je v tem, da so številni samozaposleni v kulturi, ki so prejeli covidno pomoč, v letu pred epidemijo zaslužili le nekaj tisoč evrov, zato njihovi mesečni prihodki tudi pozneje niso smeli bistveno upasti, če so sploh hoteli preživeti ter ohraniti streho nad glavo,« pojasnjuje Miha Blažič, koordinator sindikata Zasuk. Povedano drugače, prav tisti delavci v kulturi, ki so že pred izbruhom epidemije zaslužili zelo malo in se le s težavo prebijajo iz meseca v mesec, pri čemer si vse stroške dela krijejo sami, so se zdaj znašli do vratu v dolgovih, njihovi dohodki pa ne dosegajo niti višine najnižjega mogočega mesečnega obroka za odplačilo dolgovanega zneska.
»Ob snovanju interventnega zakona verjetno nihče ni pomislil na obstoj takšnih robnih primerov,« pa razmišlja Eva Matjaž, koordinatorica za komuniciranje sindikata Zasuk. »Seveda so bili pogoji za pridobitev izredne pomoči jasni, toda ravno tisti najbolj prekarni delavci v kulturi druge možnosti za preživetje niti niso imeli, prav tako v takratnih razmerah niso mogli predvideti, koliko bo v bližnji prihodnosti sploh možnosti za delo.« Te zahtevke za vrnitev pomoči zato sindikati označujejo za nepravične – opozarjajo pa tudi na nekatere druge nepravilnosti pri določanju prejemnikov, ki jih je Furs pozval k vračilu izredne podpore. »Nekaterim je Furs v prihodke iz dejavnosti štel tudi bruto višino porodniškega dodatka ali nadomestila za očetovski dopust, pri drugih so napačno beležili datume prihodkov, pri nekaterih pa so preprosto naredili napako ter za vračilo pomoči sploh ni bilo podlage.«
»Zahteve so nezaslišane«
Sindikat Zasuk zato skupaj s prizadetimi samozaposlenimi zahteva odpis vseh dolgov in vračilo že poplačanih izterjav, revizijo dosedanjih izterjav in zamrznitev tistih, ki so v teku. Podporo izražajo tudi v sindikatih Glosa in Mladi plus in pa v iniciativi Glas ljudstva. »Odločno podpiramo zahteve po odpravi teh krivic in pozivamo ministrstvo za kulturo, da naredi več za rešitev težave,« pravijo v Glosi. »Finančno upravo pa opominjamo, da je skrivanje v birokratske odgovore o enaki obravnavi davčnih zavezancev jalovo, ko vemo, da nekateri davčni zavezanci državi dolgujejo milijone, ki se jih ne izterja. Pri tem ukrepu je šlo za socialni korektiv, za katerega so zaprosili delavci v stiski, da bi lahko preživeli. Zato je zahteva po vračanju tega denarja nezaslišana.«
Kot so dodali, sindikati pričakujejo takojšnje ukrepanje pristojnih ministrstev in vlade, ne pa le »pasivnega sočustvovanja« s prizadetimi delavci. Na ministrstvu za kulturo so jim tako denimo že pred časom odgovorili, da »nimajo pristojnosti oziroma neposrednega vpliva na odločanje o morebitnih odpisih dolgov«, da pa je za odpis le malo možnosti, saj zanj ni pravne podlage. Z Maistrove so sicer včeraj sporočili, da se težave zavedajo in »zadevo pozorno spremljajo«, v prihodnjem tednu pa naj bi se sestali tudi s predstavniki Fursa in preučili možne rešitve.
