Da bodo razstavo razširili še z razglednicami, je že ob jesenski otvoritvi napovedala kustosinja dr. Bojana Rogelj Škafar, saj je Gaspari med 20. in 80. leti 20. stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev tudi skozi razglednice. Bile so nekakšen množični medij časa in so se tudi ljudem, ki niso poznali slikarjevih del, neizbrisno vtisnile v spomin; ta spomin je med starejšimi ljudmi živ še danes.
Razglednica pride na dom in v tistih časih je bila pošta redek dogodek, sličica pa je dobila vidno mesto v vitrini kredence ali na zidu. Po prvi svetovni vojni so razglednice postale del množične propagande, tudi posebna zvrst reklamnih tiskovin. Dijaško umetniško društvo Vesna, ki je na Dunaju na začetku 20. stoletja vstopilo v polje množične kulture, je leta 1904 je izdalo 36.000 razglednic, med drugim serijo Slovensko dekle Maksima Gasparija. Priljubljenost njegovih podob se je še okrepila po drugi svetovni vojni, ko so ponarodele tudi tiste, ki bi jih danes kakšen zavzetež želel odstraniti z razstave, na primer Gasparijev iz Rusije uvožen dedek Mraz iz leta 1952, oblečen v kožuh, s polhovko in cekarjem, na katerem je namesto monograma IHS ali srca naslikana rdeča peterokraka zvezda.
