V Novi Gorici in Gorici že potekajo številni uvodni dogodki v prihodnje leto, ko se bo v uradnem delu programa evropske prestolnice kulture (EPK) zvrstilo približno 400 dogodkov, prav toliko se jih obeta v spremljevalnem delu. Vrhunci leta in najbolj množično obiskane prireditve bodo slovesnosti ob odprtju in zaključku, majski pohod za Evropo, ki bo sočasno potekal v več evropskih mestih in nekoč težavno prehajanje meja spreminjal v umetnost, ter prihodnje leto prvič čezmejni festival Okusi brez meja.
Dogajanje, ob katerem bo na svoj račun prišla splošna javnost, z množičnimi glasbenimi, športnimi, kulinaričnimi in kulturnimi doživetji so ustvarjalci združili pod naslovom »Ustavimo mesto!«, zahtevnejšim ljubiteljem umetniških dogodkov namenjajo sklop prireditev s skupnim naslovom »Flagship«. V umetniškem programu velja izpostaviti majski drevesni koncert v parku vile Rafut. Drevesa bodo opremljena z nevidnimi zvočniki, vsako drevo bo član orkestra, združeni v gozd pa bodo tvorili usklajeno izvedbo simfoničnih del, ki jih bo prej v ta namen posnel simfonični orkester Dresdner Sinfoniker. Julijski koncert svetovno znanega pianista Aleksandra Gadžijeva bo odigran na kamnitem Solkanskem mostu čez reko Sočo, istega meseca bo v solkanskem kamnolomu nastopil prvi čezmejni ansambel plesalcev sodobnega plesa v zgodovini Nove Gorice, združen pod okriljem plesne skupine MN Dance Company uspešne dvojice Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie. Na avdicijo za omenjeni ansambel se je prijavilo 800 plesalcev z vsega sveta. Svojevrstna zanimivost bo gledališka dodekalogija »1972–1983« v režiji Tomija Janežiča. Gre za nekakšno dokumentarno fikcijo o Novi Gorici, serijo dvanajstih predstav, ki nastajajo v Novi Gorici, Ljubljani, Temišvarju, Ivano Frankivsku, Novem Sadu. Vsak mesec bo na ogled ena od njih.
Uvodna slovesnost na kulturni dan
Režiserka Neda Rusjan Bric, ki se podpisuje tako pod pobudo za kandidaturo Nove Gorice z Gorico za evropsko prestolnico kulture kot pod režijo uvodne slovesnosti 8. februarja 2025, je s svojim delom v sklepni fazi. Ob dejstvu, da bo to sredi mrzlega februarja, je skrbi toliko več. Na slovesnosti pričakujejo številne kulturnike, predsednike držav, predsednike vlad in druge pomembne goste. Prireditev GO!2025: Brezmejni se bo dopoldne začela na železniški postaji v stari Gorici, sledila bo ena osrednjih prireditev na Trgu Evrope, umetniški del odprtja bo v središču Nove Gorice. Med letom se bo na goriški strani zvrstilo več koncertov, trenutno zanje pripravljajo dve prizorišči, eno na nekdanjem parkirišču za Rdečo hišo v Rožni Dolini, drugo na letališču na Rojah. Goriški župan Rodolfo Ziberna pojasnjuje, da se na trgu pri Rdeči hiši kot spremljevalni dogodki obetajo dva do trije koncerti za okoli 10.000 ljudi, na letališču na Rojah pa sta predvidena najmanj dva koncerta za 70.000 do 80.000 ljudi.
Od visokega skoka sreče na Trgu Evrope, ko je postalo jasno, da sta se novogoriška ideja o evropski prestolnici kulture in trud ekipe za kandidaturo obrestovala, so minila štiri leta. Koliko je bilo vmes trdih pristankov? Neda Rusjan Bric je v pogovoru za Nedeljski dnevnik priznala, da jih je bilo veliko in da bi bil to zapleten projekt tudi tam, kjer ni meja. »Projekt je zastavljen tako, da spreminja celotno strukturo in miselnost mesta, da vključuje prebivalstvo, ki se mu po drugi strani nenehno zdi, da sploh ni vključeno. Povsod je enako, od velikega začetnega navdušenja do negodovanja in zmerjanja. A to je del projekta in to vzameš v zakup.«
Kultura in povezovanje le na papirju?
Kot omenjeno, na ustvarjalno ekipo letijo tudi očitki o nevključevanju posameznih kulturnih ustanov in umetnikov v program. Pred časom sta na to opozorila Kulturni dom Nova Gorica in tolkalist Zlatko Kaučič. Slednji je po javni kritiki že del programa. V teh dneh pa se je z javnim pismom odzval direktor slovenskega kulturnega doma v Gorici Igor Komel. Upal je, da bodo s skupnim kulturnim nastopom obeh mest presežena tudi dosedanja šikaniranja slovenske kulture v Gorici. »Kljub tako opevani EPK 2025 ostaja slovenska stvarnost v Gorici še vedno marsikomu na goriški občini trn v peti oziroma v napoto,« pravi. Še vedno se zatika pri osnovnih pravicah, podpori slovenskim izobraževalnim ustanovam, dvojezičnem poimenovanju osrednjega goriškega trga Travnik na dvojezičnih plakatih, kulturi ... in izpuščanju dogodkov slovenskih kulturnih organizacij iz javnega obveščanja. Ne skriva tudi pričakovanj, da bi bili v okviru EPK dodatno upoštevani, nadgrajeni in podprti tudi posamezni projekti »z dolgo čezmejno vsebino«, s katerimi so si slovenske zamejske organizacije že leta prizadevale za čezmejno sodelovanje.
