Tako rekoč iz nič so v petem nadstropju Cankarjevega doma, kjer je bila prej zaprta terasa, zgradili čisto nov prostor. Gradnja je stala približno 530.000 evrov, opremo pa bodo dokupovali še nekaj časa. Dvorana Alme Karlin lahko sprejme do 100 obiskovalcev, v njej bodo potekali različni dogodki intimnejše narave, denimo manjše gledališke predstave, koncerti, predavanja, literarni večeri, je pojasnila generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski in dodala, da načrtujejo sodelovanje z drugimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami in umetniki iz tujine. »Posebnost dvorane so zagotovo neverjetni razgledi, ki jih omogočajo velike steklene površine. Te odpirajo neskončen pogled na Rožnik in celotno zahodno veduto Ljubljane. V arhitekturnem smislu je arhitekt Petar Vidanoski sledil izvornim idejam arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki izhajajo iz antične preteklosti Ljubljane in se z modernističnimi težnjami o demokratičnem javnem prostoru vračajo v antiko,« pravi Cetinski. Dvorano zaznamuje reinterpretacija agore, javnega prostora antičnih Grkov. Ločena je na gledališki del in knjižni klub in tako po besedah sogovornice ponuja številne možnosti ustvarjalne rabe prostora. »Dvorana je praktično v celoti izdelana trajnostno – uporabljeni so reciklirani materiali: stoli, denimo, ki jih je izdelalo slovensko podjetje Donar, so iz recikliranih pollitrskih plastenk.«

Tretja ženska s svojo dvorano
v Cankarjevem domu

Ime dvorane je izbral odbor za poimenovanja, sestavljen iz zaposlenih v Cankarjevem domu, je pa razlogov za izbiro imena Alme Karlin več. Leta 1995 je bila na prvem festivalu Mesta žensk premiera monodrame Alma Uršule Cetinski, ki jo je zasnovala po romanu Alme Karlin Samotno potovanje. Predstava je prejela številne lepe odzive doma in v tujini. Uršula Cetinski si je od nekdaj prizadevala za odkrivanje zapostavljenih žensk, ki jih je slovenska (kulturna) zgodovina zaobšla, kamor sodi tudi omenjena ikona popotništva. Največji dosežek Alme Karlin je osemletna pot okoli sveta (1919–1927), ki jo je opravila sama in se tako uvrstila med najpomembnejše svetovne popotnike svojega časa. Ljubila je tudi različne vrste umetnosti, od literature, glasbe do slikarstva, kar je tudi v središču pozornosti Cankarjevega doma, v katerem je bila leta 2017 razstava v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje, kjer hranijo del dediščine Alme Karlin. Na podlagi te razstave je celjski muzej dobil vabilo, da bi razstavljali še na Dunaju, na Japonskem, pripravljajo pa tudi razstavo v Nemčiji.

Danes bodo dvorano uradno odprli z odlomkom iz monodrame Alma, pri čemer se bo v popotnico prelevila igralka Jana Zupančič ob glasbeni spremljavi Nagise Moritoki Škof. Režiser prireditve je Matjaž Berger. V naslednjih dneh bodo v okviru glasbenega festivala Sonica v dvorani postavili tudi zvočno instalacijo. »Trenutno si umetniki in umetnice novo dvorano še ogledujejo in kmalu pričakujemo nove programske predloge, do zdaj pa so bili vsi ustvarjalci, ki so dvorano že videli, precej navdušeni. Predvidevamo, da se bo pravi profil nove dvorane postopoma izoblikoval v nekaj letih,« je še povedala generalna direktorica.