Balet koreografa Mariusa Petipaja po izsekih novoveškega romana Miguela de Cervantesa Don Kihot iz Manče (1605/1615) je nastal za moskovsko gledališče Bolšoj in bil kot komični balet v štirih dejanjih ter osmih prizorih prvič uprizorjen decembra 1869, ob novi postavitvi v SNG Opera in balet Ljubljana v gledališkem listu navaja Monika Marušič. Zgodba o vsakdanjih ljudeh, začinjena s komičnimi vložki, je bila za sočasni ruski balet precej nenavadna. V njeno središče je koreograf postavil ljubezensko razmerje med Kitri in Basilom, ki želita zbežati pred njeno dogovorjeno poroko z Gamachem.
Don Kihot in Sančo Pansa v baletu delujeta kot stranska lika, ki pa ključno povezujeta osrednjo zgodbo in občasno sprožata glasbeno dogajanje. Prav zato je Don Kihot v večini baletnih postavitev zasnovan kot neplesna, karakterna vloga. Skladatelj Ludwig Minkus je v partituro vključil številne španske motive in karakterne plese, kot so morena, jota, zingara, lola in ples bikoborcev, s katerimi je verodostojno naslikal glasbeno podobo Španije. Minkusova partitura nikoli ni dočakala standardizirane izdaje, zato so skozi zgodovino nastale najrazličnejše glasbene priredbe.
Izčiščeno, lahkotno, dinamično
Renato Zanella, umetniški vodja ljubljanskega baletnega ansambla, drugo baletno premiero v sezoni vidi kot pomembno stvaritev, ki sodi v njegovo umetniško vizijo, da se občinstvu predstavi čim bolj raznolik program in privabi tudi mlajše občinstvo. Ko je ukrajinskemu baletnemu solistu Denisu Matvienku, ki se je ansamblu pridružil pred dvema letoma, zaupal koreografijo Don Kihota, je vedel, da zna ansamblu ponuditi svojo vizijo, »ki bo v mnogih pogledih izčiščena, lahkotna, zanimiva, morda veliko bolj zanimiva kot predhodne postavitve«. K sodelovanju je povabil še mlajšega zagrebškega koreografa in scenografa Nevena Mihića, kajti vedel je, da se bosta s koreografom dobro ujela.
Koreograf Matvienko je povedal, da vsaka postavitev prinese s sabo določene težave, da pa je imel dve leti časa za premislek; in ker ima z Don Kihotom že veliko izkušenj, saj je plesal že v nešteto redakcijah, se je odločil, da ohrani osnovno postavitev Petipaja in Gorskega, ki je preverjeno uspešna, smiselno okrajšano verzijo partiture iz 20. stoletja pa je našel v arhivih sanktpeterburškega teatra. Pri koreografiji so ga inspirirali predvsem momenti iz Minkusove glasbe. »Hkrati sem vendarle hotel ustvariti balet 21. stoletja, ki bo dinamičen, poln humorja, pa tudi drame. Vsi smešni prizori morajo biti dejansko smešni, in tisti žalostni, dramatični, morajo tako tudi izzveneti, da bodo ljudje razumeli, o čem govorimo. Želim, da gledalec odide s predstave poln novih občutij.« V koreografijo je vnesel kar nekaj sprememb, uvedel nekaj novih plesov, nekaj jih je izločil, ker so se mu zdeli zastareli, ustvaril je tudi nov lik Dona Miguela, ki je oče Gamacha, ki pa tokrat po odru ne bo samo hodil, ampak tudi plesal. Predvsem pa je bil velik rez ta, da je skrajšal balet na dve dejanji, da ga približa sodobni publiki.
Ameriški gost dirigent Kevin Rhodes je moral tako v kompromis okrajšav in nekoliko drugačnih poudarkov v partituri, ki pa jih je brez težav sprejel. »Minkus je napisal to glasbo v duhu takratnega časa in je zato drugačna od velikih del, ki so jih napisali recimo Puccini, Wagner, Strauss. Namenjena je bila teatru in je torej teatralična, zato se mi zdi, da se na Minkusa lahko gleda drugače, se ga prilagodi.« Povedal je še, da je bil Minkus Avstrijec, ki je igral Straussovo glasbo, preden se je preselil v Rusijo in pred 140 leti začel komponirati »te svoje prekrasne balete«. »Se pravi, da se v tej glasbi slogovno prepletajo glasba Johanna Straussa ter elementi španske folklorne glasbe, kar je bilo značilno za glasbo 19. stoletja.« Povedal je še, da je Don Kihot verjetno ena izmed najhitrejših glasb med napisanimi baleti.
Povezovanje z mladimi umetniki
Kostumograf in scenograf Neven Mihić je izpostavil, da so kostumi in scena polni detajlov, zaradi česar je imel veliko dela predvsem »hišni« atelje, in ker se v baletu vse dogaja hitro, je poseben izziv za baletnike in tudi zanj skrb za hitre scenske in kostumografske spremembe, kar je bilo treba posebej izvežbati. Posebej ga veseli, da so v predstavo pritegnili tudi številne mlade plesalce.
Baletni solist Filip Jurič je vesel priložnosti, da nastopi v vlogi Basila, v katerem je videl plesati tudi svojega idola, tokratnega koreografa Matvienka. Dejal je še, da je predstava precej dinamična, njegova vloga pa tehnično zelo zahtevna. Marin Ino, ki bo plesala Kitri, je dodala, da jo je veselilo sodelovanje s koreografom, ker je na vse plesalce prenesel veliko energije, ki jo ima v sebi, njej osebno pa je pokazal, kako po naravni poti priti do igre, upodobitve tega lika. To je njena prva velika vloga v tem baletu.
