»Zasnovali smo skupinsko razstavo slovenskih ustvarjalcev in jih povabili, da na Milanskem tednu oblikovanja predstavijo svoje delo skozi delavnice in demonstracije. Pri tem smo skozi njihove prakse želeli poudariti, da je oblikovanje veliko več kot razstavljanje objektov,« je ob torkovem ogledu slovenskega prostora na najprestižnejši svetovni manifestaciji oblikovanja povedal Rok Oblak, ki je skupaj s Katarino Dekleva in Borom Pungerčičem kurator projekta Material bar, s katerim se Slovenija predstavlja v Milanu.
Kuratorska ekipa je za predstavitev izbrala ustvarjalce, ki se ''ukvarjajo z različnimi materiali lokalnega izvora ter v sodobnih kontekstih okoljskih vprašanj, produkcijskih procesov, prenasičenosti predmetnega sveta in potrošništva premišljujejo, raziskujejo, preizkušajo in ustvarjajo alternativne ter s tem oblikujejo okoljsko, lokalno in družbeno prijazne prakse ter rešitve.'' Zato tudi Material bar ni klasična razstava, kjer se obiskovalci sprehajajo med predstavnimi produkti, temveč je v ospredje postavljen proces, ki pa ga skozi živi program, kjer gledalci postanejo udeleženci, spoznajo od blizu in v njem celo sodelujejo. Pri tem prostorsko okrilje in kontekst daje izvirno zasnovan javno družabno-delovni prostor, z osrednjim šankom oziroma delovnim pultom, okoli katerega se razpirajo izbrane oblikovalske prakse, ob tem pa se odvijajo srečevanja, izmenjave, povezovanja, navdihovanja, učenja in premišljevanje, so zapisali.
Slovenski prostor je na ogled v razstavišču Alcova, v nekdanji knjižnici zapuščene podeželske vile Bagatti Valsecchi, zgrajeni na prelomu iz 18. v 19. stoletje v mestu Varedo. Alcova pa je platforma za promocijo neodvisnega oblikovanja, ki napoveduje oblikovalske trende in je eno od najbolj obiskanih prizorišč Milanskega tedna oblikovanja.
Interaktivno, ustvarjalno in dostopno
Ustvarjalno, interaktivno, dinamično in dostopno, tako kot so kuratorji zastavili celoten koncept Material bara, se je odvijali tudi program slovenskega oblikovalskega prostora v torek, 8. aprila. Ta je s svojim vzdušjem privabil precej obiskovalcev in nekatere s spremljanjem predstavitev praks, sodelovanjem na delavnicah in v pogovorih z ustvarjalci tudi precej časa zadržal. Študentko notranjega oblikovanja v Milanu, sicer Tržačanko Auroro celo več ur. Od dopoldneva do poznega popoldneva je namreč mlada ustvarjalka čakala, da bo prišla na vrsto, da si iz odpadne plastike v opekaču, sicer namenjenemu domači uporabi, speče podstavek za lonec za rože. »Odlična iniciativa, ki spodbuja refleksijo, koliko plastike zavržemo, ki bi jo lahko oziroma jo lahko uporabljamo na veliko različnih načinov. Lepa izkušnja in odlična atmosfera. Ustvarjalci so zelo prijazni, razložijo stvari in odgovorijo na vprašanja,« je izkušnjo delavnice in celotne slovenske predstavitve komentirala Aurora. »Ljudje so kreativni in v delavnici uživajo. Pogrešajo to, da so ustvarjalni in da nekaj fizično naredijo,« pa je odzive na delavnico Pečenega pohištva strnila Nina Mršnik, ki skupaj z ustvarjalko Nušo Jelenec pod istoimenskim projektom z opekačem večjih dimenzij odpadne kosmiče plastike sicer pretaplja v plošče, iz katerih izdelujeta pohištvo.
Neposredno izkušnjo z ustvarjalnim procesom so torkovi obiskovalci lahko doživeli tudi ob predstavitvi rokodelca in umetnika Aljaža Celarca. »Pripeljal sem svežo lesko iz Loškega potoka, izbrano iz senčnih leg, zato da se lepo cepi na lepe tanke vitre. Delam sodobno interpretacijo pletene košare za drva na koleščkih,« je med delom pojasnil ustvarjalec, ki je že v naslednjem trenutku svoje delovno mesto v Material baru odstopil obiskovalcem, da so lahko preizkusili del postopka. »Zanimivo je, kako veliko interesa je pri slovenskih oblikovalcih za to obrt,« je o srečanjih v Italiji še povedal Celarc iz Hiše Mandrovo, kjer s partnerko Evo Pavlič-Seifert prirejata delavnice za obdelavo lesa.
Užitne rastline v parku historične vile
Posebno izkušnjo pod okriljem Material bara ponujajo tudi delavnice Gaje Pegan Nahtigal (From Gaja), ki spodbujajo in učijo o nabiranju hrane v lokalnem okolju, tudi urbanem. Ustvarjalka je prečesala čudoviti park, ki pripada historični varedski vili, in v njem naštela 45 užitnih rastlin, večinoma plevelov. »Pleveli so najbolj zdrava zelišča, ker so zelo odporna in si morajo sama ustvariti prostor za rastje,« je ob pogledu na park vile Bagatti Valsecchi, ki je nekoč segal do Milana, dejala nabiralka, s katero se bodo obiskovalci v teh dneh podali v svet rastlin v parku, čez vikend pa tudi na nabiranje rastlin za džin, ki bo nastal v sodelovanju z Erikom Sarkičem iz Gin Brina. Kot je povedala Gaja Pegan Nahtigal, bo ena od rastlin, ki bo soustvarjala okus džina vile Bagatti Valsecchi, tudi bršljanasta grenkuljica. Med drugim je pri tej zdravilni rastlini, ki se hitro razraste, raste tudi na senčnih območjih ter je v prevelikih količinah toksična, zanimivo, da je zgodovinsko povezana s čarovništvom. »Zelo se mi zdi pomembno, da na delavnicah predam znanje o vzajemni zgodovini med rastlinami in ljudmi. Torej, kako so rastline izoblikovale družbe in kakšne zgodbe jih spremljajo,« je še povedala ustvarjalka.
Modno oblikovanje brez odpadka
Med delavnicami, ki se bodo v teh dneh v duhu prepleta trajnosti, estetike in uporabnosti ter odkrivanju novih poti v oblikovanju in oblikovalskem razmišljanju zgodile v Material baru, pa bo tudi učenje nekonvencionalnega oblikovanja oblačil. Modna oblikovalka Nika Ravnik bo udeležencem, ki ne potrebujejo predhodnega znanja, posredovala eno od tehnik oblikovanja oblačil brez odpadkov. Ponedeljek v Material baru se je odvijal predvsem v duhu izmenjevanja in predstavitve dobrih praks, metodologij in pristopov med neprofitnim urbanističnim studiem Prostorož in milanskimi nevladnimi organizacijami, aktivisti, arhitekturnimi biroji in predstavniki občine, ki delujejo na področju oblikovanja javnega prostora.
Poleg zgoraj omenjenih ustvarjalcev in ustvarjalk v okviru kuratorskega koncepta Material bar, ki ga je producent slovenskega prostora na Milanskem tednu oblikovanja Center za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje izbral na javnem razpisu, sodelujejo še kolektiv Anselma, Gobnjak, Pjorkkala, Salto Dionys in Miha Šajina.
