Do 30. marca bo v ljubljanski Galeriji Kresija postavljena razstava z naslovom Grdači: Lutke Zlatka Boureka, ki prikazuje njegove ekstravagantne lutkovne stvaritve iz držav, v katerih je ustvarjal, Hrvaške, Slovenije in Nemčije. Tiste, ki jih je naredil za nemško lutkovno gledališče Hans Wurst Nachfahren, bodo razstavljene prvič, ob tej priložnosti pa so postale tudi stalni del zbirke muzeja Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Zlatko Bourek je bil vsestranski umetnik in mojster izrisovanja človeških karakterjev skozi ostrino satire. Za svoje lutke je skoval humorno poimenovanje »grdači«, saj so njegove figure groteskne, ekscentrične, bizarne in tudi erotične, med drugim zaradi poudarjenih oprsij, ali pa še bolj značilnih faličnih nosov na vzmet, ki jih lahko animatorji dvigajo in spuščajo. Kustosinja razstave Tjaša Juhart pojasni: »Bourek se ni bal soočati s težkimi temami, ker je življenje vsakega izmed nas sestavljeno tako iz tragedije kot komedije. Bil je mojster združevanja tistega najnižjega in najvišjega v človeku, zato so to figure, ki nikogar ne pustijo ravnodušnega, ne glede na starost. Fascinirajo nas, ker so tako pretirane in nenavadne, da nas v bistvu privlačijo in odbijajo hkrati. To estetiko grdega je izmojstril do popolnosti.« Kot je nekoč rekel Bourek, ko je gledalce ujel v zanko (samo)ironije: »Čemu se smejete? Sebi se smejete!«
Na riti in koleščkih v večnost
Bourek se je v lutkarsko zgodovino zapisal s posebno tehniko animiranja lutk, ki jo je poimenoval »guzovozne lutke«. Če bi bili čisto natančni, bi morali izraz prevesti v »ritovozne lutke«, a se bomo morali zadovoljiti z bolj suhoparnim prevodom »vozičkaste lutke«. Pri tem je avtor črpal iz japonske tradicije kuruma ningyō, kar v japonščini pomeni lutke na kolesih. V njegovih predstavah so animatorji sedeli na posebnem stolčku s koleščki, lutki pa so poleg rok in glasu posodili še svoje noge, ki so bile prav tako odete v kostum. »S to tehniko se je vpisal v svetovni kanon lutkovne zgodovine. Prvič jo je predstavil v svoji kultni predstavi Hamlet leta 1982 v Zagrebu. Ta predstava je obkrožila ves svet, uprizorili pa so jo več kot sedemstokrat, kar je fenomenalno za lutkovno predstavo, namenjeno odraslim,« razloži kustosinja. Bourekov Hamlet je prav tako največkrat uprizorjena predstava za odrasle na Hrvaškem in v nekdanji skupni državi.
