Ko se je pred leti domačin iz Ajdovščine z detektorjem kovin sprehajal na pobočju nad Budanjami, najbrž ni slutil, da hodi po terenu, ki hrani pomembne zgodovinske ostanke. Med letoma 2016 in 2020 je odkril številne rimske predmete, ki jih je predal muzeju v Novi Gorici. Fotografije in zapiske s podatki o najdenih predmetih je delil tudi z arheološkim oddelkom Narodnega muzeja Slovenije. »Pri pregledu njegovih risb in fotografij sva s kolegico postali pozorni na veliko količino rimskega orožja, še posebej s svincem obteženih kopij, in novcev iz druge polovice 4. stoletja. Te najdbe so kazale na zelo pomembno arheološko najdišče, kjer bi lahko bilo poznorimsko bojišče,« je v izjavi za javnost povedala Janka Istenič, kustosinja za antično arheologijo rimskega obdobja v Narodnem muzeju. Obsežne terenske raziskave se po treh sezonah arheoloških odkrivanj vse bolj približujejo odgovoru na vprašanje, ali so v Budanjah morebiti zares našli konkretne ostanke znamenite bitke pri Mrzli reki, še zadnje velike rimske državljanske vojne, ki naj bi bila na območju Vipave leta 394.
Glavna protagonista tako imenovane bitke pri Frigidu ali bitke pri Mrzli reki sta bila Teodozij, zadnji cesar celotnega rimskega imperija, ki je vladal v Konstantinoplu, in njegov izzivalec Evgenij. Kdo je v tej zgodbi antagonist, je stvar okusa – prvi se je boril za krščanstvo, ki ga je leta 380 tudi razglasil za državno vero, drugi je hotel ponovno uveljaviti poganstvo. Vetrovi so bili bolj naklonjeni cesarju, kot pišejo antični pisci, ki se je boril za krščanstvo. Poleg tega, da so k Teodozijevi vojski množično prestopili Evgenijevi vojaki, naj bi k cesarjevi zmagi pripomogla tudi orkanska burja. Ta naj bi obračala puščice, ki jih je izstreljevala Evgenijeva vojska. O pomenu tega najdišča je Janka Istenič poudarila: »Materialni sledovi rimskih vojaških spopadov so izredno redke arheološke najdbe. Med najširše poznanimi je najdišče Kalkriese v severni Nemčiji in je verjetno povezano z uničujočim porazom treh rimskih legij leta 6 n. št.; zdi se, da je vojska zveze germanskih ljudstev Rimljane zvabila v zasedo. V Sloveniji imamo najdišča z materialnimi sledovi rimskega nasilnega vojaškega delovanja iz 2. in 1. stoletja pr. n. št., ko so Rimljani osvajali ozemlje današnje Slovenije. Primerov takih arheoloških sledov v 4. ali 5. stoletju v Sloveniji ali drugje nismo poznali. Zato ima najdišče pri Budanjah izjemen pomen v mednarodnem merilu.«
Nestrpno čakanje
Med najdenimi predmeti, ki jih arheološka ekipa povezuje z vojaškim spopadom, so ostanki rimskega orožja, in sicer izstrelki, torej železne osti puščic in kopij. Posebej številne so osti kopij s svinčeno utežjo, tako imenovane plumbate. To orožje je med 3. in 6. stoletjem uporabljala zlasti pehota, je pojasnila vodja raziskav Vesna Tratnik: »Taka železna konica je lahko prebila ščit. Zalusti sta preprečili, da bi konico lahko enostavno izvlekli, na primer iz verižne srajce. Največ puščičnih osti je trokrilnih; tudi te so značilne za obdobje med 3. in 6. stoletjem. Pomembno je, da imajo nekatere plumbate in puščične osti poškodbe, ki kažejo, da so bile uporabljene v spopadu. Odkrili smo tudi železne protipehotne ovire (tribuli), ki so bile nevarne tako za vojake kot konje.« Našli so še veliko rimskih novcev, ki niso bili zakopani namenoma, temveč so v zemljo prišli skupaj s čim drugim, recimo kot vsebina mošnjička.
S testnimi izkopi, ki veljajo za zahtevno vrsto arheološke raziskave, so do zdaj med drugim raziskali del ene izmed rimskih stavb, natančneje del močnega zunanjega zidu. Naleteli so tudi na grobišče, na katero kažejo odlomki rimskih posod, plošče peščenjaka in ročaj železnega noža. Dokopali so se do dveh žganih grobov z več žarami in skeletnega groba. »Poleg posod s posmrtnimi ostanki so bili v žarnih grobovih še keramični vrčki, lončki in del amfore ter trije železni noži. Zanimiv je železni bojni nož, dolg približno 30 centimetrov, kakršni so značilni za pozno rimsko obdobje. V drugem žarnem grobu sta bila ob žari še oljenka in vrček,« je najdbe orisala Vesna Tratnik. Na časovno umestitev skeleta bo treba še počakati, niso še namreč znani rezultati analiz. V zvezi s skeletom je Tratnikova dodala: »Zanimivo je, da je bila v grobu samo polovica okostja pokojnika; manjkale so noge. Znanstvena radovednost nam ne da miru in nestrpno čakamo antropološko analizo skeleta.«
