Nasilja, ki je na neki način siže besedila, ni preveč in ne premalo. Uprizoritev nikakor ne gradi na njem, a vendar je vseprisotno. Prisotno je v telesih, tišinah, pogledih. Režiserka Nina Šorak ga ne izpostavlja s stilizacijo ali eksplicitnostjo, temveč mu omogoči, da se organsko razrašča skozi odnose. Nasilje ni le tema, ampak utrip prostora, ki počasi in vztrajno izriva vsakršno možnost varnosti.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo