Dvanajst predstav, uprizorjenih v enem letu, se sliši kot izredno obsežen, skoraj monumentalen podvig. Kakšno je pravzaprav njegovo izhodišče?
Nisem prepričan, da je monumentalnost prava beseda – seveda je to precej zahteven projekt, tako logistično in produkcijsko kot tudi ustvarjalno, pripravlja se ga več let v več državah, vendar pa v ospredju ni njegov obseg, količina predstav ali nekakšna spektakularnost; v resnici gre predvsem za edinstven vsebinski in umetniški izziv. Zanimajo nas namreč učinki, ki jih lahko ponuja serija predstav, ki jo gledalec spremlja skozi vse leto, in kako te uprizoritve vplivajo druga na drugo, kako doseči, da bo vsaka od njih samostojna, a bodo hkrati delovale kot celota skozi neskončno mrežo povezav in asociacij, ki se pletejo med njimi.
