Ob bližajočem se svetovnem dnevu gledališča je Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) že po tradiciji razglasilo dobitnike stanovskih nagrad. Komisija za nagrade, ki so jo letos sestavljali Jera Ivanc (predsednica), Mateja Pucko in Blaž Setnikar, je tokrat izbrala pet prejemnic: igralsko nagrado Marije Vere za življenjsko delo je namenila Mileni Zupančič, nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo dramaturginji in pedagoginji Iri Ratej, z umetniškimi dosežki zadnjih dveh let sta si nagrado Duše Počkaj prislužili igralki Barbara Medvešček in Tina Vrbnjak, nagrado Marka Slodnjaka pa prejme dramatičarka Simona Semenič. Nagrade bodo, kot je v navadi, podelili na svetovni dan gledališča, 27. marca, na odprtju Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.
Več desetletij mojstrstva
Milena Zupančič bo nagrado Marije Vere za življenjsko delo prejela za vrhunske igralske dosežke na področjih gledališča, filma, radia in televizije. »Njeno izjemno mojstrstvo je pustilo neizbrisen pečat v gledališki umetnosti, kjer s sugestivno interpretacijo in vrhunsko izrazno močjo bogati slovensko kulturno krajino že več desetletij,« je v utemeljitvi pojasnila žirija. »Je igralska zvezda v pravem pomenu – ne kot produkt popularne kulture, ampak kot vrhunska umetnica, ki je s karizmo in interpretacijami osvojila tako stroko kot občinstvo.« Opozorili so na izrazito raznolikost njenih odrskih kreacij, prepoznavnost njenega igralskega dela v širšem evropskem prostoru, pa tudi na njene filmske dosežke. »Za mnoge bo ostala večni simbol Mete iz filma Cvetje v jeseni, njena naslovna vloga v Vdovstvu Karoline Žašler pa ostaja ena najbolj pretresljivih upodobitev tragične ženske usode na filmu.«
Dramatuginja, dramatičarka in pedagoginja Ira Ratej bo nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo prejela za vrhunske dosežke na področjih praktične in teoretične dramaturgije ter gledališke pedagogike. Po besedah komisije jo odlikuje veličasten in zelo raznoroden gledališki opus, razpet skozi več kot tri desetletja; njeno dramaturško delo obsega več kot šestdeset naslovov klasičnih in sodobnih avtorjev svetovne in slovenske dramatike, kjer izkazuje »mojstrsko poznavanje dramskih in gledaliških zakonitosti«, prav tako podpisuje adaptacije, dramatizacije in dramska besedila, ki jih odlikujejo »duhovitost, bistroumnost, čut za ritem in tempo, vešče portretiranje dramskih oseb in svetovljanski humor«. Ob tem se je preizkusila še kot režiserka in orala ledino pri uveljavitvi kulturne oziroma gledališke vzgoje.
Od vlog do besedil
Članica ansambla ljubljanske drame Tina Vrbnjak bo igralsko nagrado Duše Počkaj prejela za vrsto vlog, ki jih je v matični hiši odigrala v zadnjih dveh letih, denimo v predstavah Veliki diktator (Hannah), Kako je padlo drevo (Anita), Kar hočete, Mrakijada, Dan, ko jaz ni bil več jaz in Cyrano de Bergerac ter v avtorskem projektu Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa. »Izkazala se je za zrelo interpretinjo ženske in njene kompleksnosti v različnih režijskih poetikah, uprizoritvenih praksah in predlogah,« meni komisija. »Njene kreacije so domišljene do najmanjšega detajla in tako pred nas postavljajo polne, žive in kompleksne značaje.«
Prav tako bo nagrado Duše Počkaj za vloge iz zadnjih dveh let prejela Barbara Medvešček, članica ansambla SLG Celje, ki je na matičnem odru oblikovala vloge Matrjone v uprizoritvi Oblast teme, Ane Grabner v Drugi preteklosti, pa več likov v igri Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije, Dorotejo Luno Kovač v predstavi Tega okusa še niste poskusili in Suzano v Krajnskih komedijantih. »Je zrela igralka s širokim igralskim spektrom, ki se svojih vlog loteva premišljeno in poglobljeno, z občutkom za razvoj zgodbe in oblikovanje detajlov,« med drugim piše v utemeljitvi.
Simona Semenič nagrado Marka Slodnjaka prejme za svoja besedila, uprizorjena doma in v tujini, med njimi so 1987, lepe vide lepo gorijo in 5fantkov.si, v katerih z »drznim in inovativnim pristopom spreminja sodobno dramsko in gledališko krajino«. Njena dela so prevedena v več kot dvajset jezikov in uprizarjana na več celinah, odlikujejo jih »družbenokritična ostrina, živ in duhovit jezik ter dekonstrukcija dramske forme«, v njih pa pogumno prevprašuje ustaljene družbene norme, preizkuša meje in ukrivlja tako dramske kot gledališke konvencije, še ugotavlja komisija.
