Kot tretjo premiero sezone – in drugo na velikem odru – bodo v Mestnem gledališču ljubljanskem v četrtek ob 20. uri pripravili krstno uprizoritev drame Radost avtorja Nejca Gazvode, ki je predstavo (nastala je v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, kjer je bila premierno že odigrana v petek) tudi zrežiral. V zadnjem desetletju je bilo v MGL postavljenih že nekaj Gazvodovih besedil, večinoma v avtorjevi režiji (Menjava straže, Tih vdih, Jazz); vsa so nastala po naročilu gledališča in enako velja tudi za Radost.
»Igre Nejca Gazvode odlikuje občutljiva in natančna pisava, osredotočena na like, hkrati pa so trdno zasidrane v sedanjem družbenem trenutku,« ugotavlja dramaturginja predstave Eva Mahkovic. V tej drami sta prostor in čas dogajanja še posebej prepoznavna – to je današnja Ljubljana, zaznamovana z negotovostjo ter pomanjkanjem perspektiv. »Osnovna tema igre je izguba doma, ki se odraža na raznovrstnih ravneh – kot nezmožnost vzpostavitve doma zaradi nedostopnih cen stanovanj, kot odsotnost bližine in pristnih medčloveških vezi, a tudi kot nezmožnost poklicne realizacije zaradi različnih družbenih okoliščin,« je še dodala.
Borba za svoje sanje
Kakor pravi Nejc Gazvoda, je mogoče to besedilo brati kot preprosto dramo o nepremičninski krizi, prekarnem delu in višanju življenjskih stroškov, vendar mu niti ne gre toliko za premišljevanje ali kritiko aktualnih družbenih razmer, ki jih sicer ni mogoče spregledati, kot za zgodbe oseb, ki se tako ali drugače borijo za svoje sanje, naj so to družina, partnerski odnos ali poklicna izpolnitev. »Vse to je v sodobnem času iz teh ali onih razlogov težavno, ne glede na generacijo, ki ji pripadajo ti liki. Ne gre torej za neke klasične junake, ki bi se borili za boljši svet; borijo se zase in za druge,« pojasnjuje.
Središče dogajanja je dotrajana stara hiša v Rožni dolini, v kateri živi in dela 60-letna frizerka Meta (Mirjam Korbar); ta po smrti priletne matere zgornje nadstropje stavbe za sila majhen denar odda sestrama Maši (Klara Kuk) in Juliji (Diana Kolenc); prva je študij že opustila in je razpeta med skrb za mlajšo sestro ter tri nesmiselne službe, ki ne ponujajo nikakršne prihodnosti, druga je brucka na filozofski fakulteti, ki pa le s težavo zbere dovolj volje, da gre iz hiše. V življenja treh žensk, vpeta v negotovost in začasnost, pa nenadoma vstopi Metin stari prijatelj, vetrnjaški sosed Aljoša (Matej Puc), ki se po daljšem potikanju po svetu, zaznamovanem z neuspehi, vrne v domače mesto ...
Kot opaža Mirjam Korbar, je Gazvoda tudi v Radosti občutljivo zaznal duha časa, posebej pa ji je všeč, da se kot avtor in režiser osredotoča predvsem na like ter igralca. »Tudi v tem pogledu je bila vloga Mete zame precejšen izziv,« je še dodala. Nekoliko drugače je z likom Maše, v katerem je zelo malo čustva iz naslova igre, pa pristavlja Klara Kuk: »To je oseba, ki živi zgolj zato, da poskrbi za vse, kar je treba, pri tem pa pozabi nase, in tudi zato jo navdaja občutek brezizhodnosti.« V igralski zasedbi so še Mojca Funkl, Nina Rakovec in Jernej Gašperin, scenografijo podpisuje Urša Vidic, kostumografijo Katarina Šavs, avtor glasbe je Igor Matkovič, lektorica pa Barbara Rogelj.
