Osrednja nagrada Tedna slovenske drame, festivala, posvečenega domači dramatiki in seveda uprizoritvam, ki so nastale po slovenskih dramskih predlogah, je tradicionalno nagrada Slavka Gruma za najboljše izvirno dramsko besedilo; podeljujejo jo že vse od leta 1979, pred malce več kot desetletjem pa se ji je pridružila še nagrada za mladega dramatika oziroma dramatičarko. Zdaj so znani tudi letošnji nominiranci za obe nagradi, ki ju bodo podelili na sklepni slovesnosti 54. Tedna slovenske drame. Ta bo potekala med 27. marcem in 9. aprilom v Prešernovem gledališču Kranj ter na nekaterih okoliških prizoriščih. Mednarodna strokovna žirija, tokrat jo sestavljajo Rok Andres (predsednik), Miriam Kičiňová in Jakob Ribič, je v ožji izbor za Grumovo nagrado uvrstila štiri besedila, tri besedila pa je nominirala za nagrado za mladega dramatika.
Na natečaj za nagrado Slavka Gruma je prispelo 24 besedil, za nagrado pa so nominirane igre Najboljša evropska predstava, satirična drama, katere avtorja sta Marko Bratuš, režiser in umetniški vodja SNG Nova Gorica, ter bosanski režiser Haris Pašović, dramski kolaž Prva beseda je mama Tjaše Mislej, ki je leta 2020 že prejela Grumovo nagrado za družbenokritično komedijo Naše skladišče, družinska saga Budnost zimskega jutra, ki jo podpisuje Daniel Day Škufca, in drama Ize Strehar Nezakonske matere. Med devetimi besedili, ki so prispela na natečaj za mladega dramatika, pa je žirija nominacijo namenila drami Mimobežnice, ki jo je napisal Jaka Smerkolj Simoneti, drami Brine Jenček Grem greš greva pljusk 2 young 4 4ever ЕЛА НАДВОР ДА СЕ ИЗЛУПАМЕ strah me je prevelikih oči in premajhnih medvedov bližamo se končni postaji prosim izstopite pogoltnila sem te in izpljunila rahlo prežvečenega in besedilu Čisto pravi deček Tilna Oblaka.
Iskanje novih oblik
Kot so v spremnem besedilu k nominacijam ugotovili člani žirije, se količina besedil, ki prispejo na oba natečaja, postopoma zmanjšuje oziroma vsaj stagnira, kar pa ne pomeni, da slovenska dramatika izginja, temveč je »v očitnem trenutku sprememb, iskanja novih jezikov in pogumnejših stališč« – pri čemer je opaziti naravnanost k bolj odprtim formam, ki omogočajo tudi drugačne »gledališke jezike in načine uprizarjanja«. Dodajajo, da je ena od značilnosti, ki druži veliko količino besedil, izrazita nedramskost, »negledališkost«, saj se besedila pogosto bližajo pripovedni prozi in osebnoizpovedni poeziji, vse manj pa je »lastnosti, ki bi jih definirale za dramske«; vse več je torej tako imenovane nedramske dramatike, za katero se zdi, »kot da se ne piše več za oder«, pa čeprav šibki uprizoritveni potenciali po drugi strani ponujajo tudi izziv režiserjem in režiserkam.
»Dramska besedila, ki smo jih prejeli, so angažirana in izkazujejo posebno občutljivost za probleme sodobnega časa,« še poudarja žirija. »Avtorji se med drugim ukvarjajo s stanovanjsko problematiko, porastom mikrofašizmov v družbi, podnebno krizo, brezizhodnostjo liberalnega kapitalizma in krizo političnih institucij, predvsem pa z nasiljem, ki ga razumejo večplastno.« Kot enega izmed trendov člani žirije opažajo tudi »izpisovanje družinske zgodovine, ki se jo pogosto umešča v širši družbeni kontekst, kar omogoča premislek o tem, kako slednji vpliva na medsebojne odnose med ljudmi«, v nekaterih primerih pa se omenjene teme širijo tudi v metafizične svetove in se ob tem naslanjajo na bogato dediščino ljudske mitologije.
