»Ta predstava je nekakšen simbol vseh zamikov, ki so se nam dogajali v zadnjih dveh sezonah,« je pred nocojšnjo premiero avtorskega projekta Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa, ki ga je po motivih Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla na odru Male Drame zrežiral Luka Marcen, priznala ravnateljica SNG Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel. »Uprizorjena bi namreč morala biti že pred dvema sezonama, nato smo jo zaradi okoliščin premaknili na lansko leto, naposled pa smo se odločili, da jo prestavimo na januar.« Predstava s podnaslovom Afterparty, ki zaokroža programsko platformo Čakajoč Supermana, je nastala v koprodukciji ljubljanske Drame in AGRFT, saj gre v osnovi za zaključno predstavo Marcenovega magistrskega študija režije. Krstni uprizoritvi bosta jutri in v ponedeljek sledili še prvi dve ponovitvi, vselej ob 20. uri.
»Projekt smo začeli pripravljati nekako pred tremi leti in pol,« se spominja Marcen. »Izhajali smo iz znane Carrollove zgodbe o Alici, ki se znajde v svetu, obrnjenem na glavo in z drugačno logiko, kot jo pozna. Seveda pa ne uprizarjamo te pripovedi kot take, temveč poskušamo skozi njo pogledati na svet, ki ga živimo, in premisliti tudi sami o sebi.« Kot dodaja režiser, je študij uprizoritve izrazito zaznamovala tudi njegova osebna izkušnja smrti v družini: ta čudežna dežela tako ni le nekakšen »narobe svet«, temveč tudi neke vrste prehod onkraj, ki omogoča premislek o naši končnosti, smrti in odnosu, ki ga imamo do njiju. »Vendar se tega ne lotevamo na transcendentalen način, temveč s konkretnim nizom občutkov, ki so nam znani in domači.«
Plastenje premislekov
Omenjenim izhodiščem se je skozi proces pridružila še metafikcijska plast razmisleka o gledališču in igralskem poklicu oziroma o končnosti igralske umetnosti, vse te ravni pa so se nazadnje sestavile v nekakšno »postživljenjsko potovanje« po biografiji neke igralke, ki se znajde na lastni komemoraciji in se na svoje življenje ozre še na drug način. »Gre za refleksijo o življenju, delu in smrti igralke, o vlogah, ki so ji bile dodeljene, tako v gledališkem kot v družbenem smislu, o tem, kaj si je želela sama, pa tudi o tem, ali se je z vlogami sploh mogoče in treba popolnoma zliti,« pojasnjuje Tina Vrbnjak, ki bo nastopila v vlogi Alice. »Vse dogajanje pa izhaja iz položaja umrle, ki je dobila svoj glas na točki, ko nima več vpliva na to, kako jo vidijo drugi.«
Dramaturginja predstave je bila Eva Kraševec, scenografka Sara Slivnik, kostumografka Ana Janc, lutko je oblikoval Silvan Omerzu, odrski gib Lara Ekar Grlj, svetlobo Mojca Sarjaš, avtor videa je Sandi Skok, avtor glasbe pa Martin Vogrin.
