Ministrstvo za kulturo je jeseni začelo več kot deset in pol milijonov evrov vredno prenovo in rekonstrukcijo severnega dela kompleksa turjaškega gradu. Eden izmed najbolj znanih gradov v Sloveniji in nekdanji sedež plemiške rodbine Auersperg je spomenik državnega pomena. Najstarejši deli gradu segajo v 12. stoletje. Zahtevno rekonstrukcijo izvajata družbi Projekt in Lesnina MG oprema. Igor Sapač, arhitekt in umetnostni zgodovinar ter profesor na mariborski fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, je kritičen do načrta in izvedbe prenove ter je podal prijavo na inšpektorat za kulturo in medije.
Po njegovi oceni dela namreč uničujejo elemente posebnega pomena in kršijo varstveni režim. Pri tem je navedel, da si je ogledal potek del in ugotovil, »da so gradbena dela z obsežnimi rušitvami zelo prizadela varovano historično grajsko zidovje iz 12., 16. in 17. stoletja v najstarejšem delu gradu«. V prijavi je navedel in dokumentiral številne primere, ki jih je ocenil kot kršitve oziroma uničevanje kulturne dediščine. Tako je izpostavil škodo na romanskem palaciju gradu. Tam se mestoma uničuje starodavno zidovje za gradnjo vrat s sodobnimi podboji, prav tako pa je opazil, da odstranjujejo zgodovinske materiale in jih nadomeščajo z armiranobetonskimi nadomestki.
Opozoril je tudi na uničenje nekdanje pokrite jahalnice grofov Auersperg. Pred vhodom v grad stoji starodavna lipa, ki jo omenja France Prešeren v pesnitvi Turjaška Rozamunda (1831). Tudi lipa je po Sapačevi oceni ogrožena zaradi deponije materialov z gradbišča, ki so položeni nad njenim koreninskim sistemom.
Hotel za elito namesto dediščine
Kot smo omenili, bo po prenovi, predvidoma že prihodnje leto, v gradu butični hotel. V ta namen bodo nekdanjo grajsko obedovalnico preuredili v pet manjših sob in hotelsko jedilnico. »Izvedena dela kažejo, da je načrtovano popolno prostorsko razvrednotenje nekdanjih historičnih rezidenčnih bivalnih prostorov družine grofov Auersperg in da se na račun z veljavnim varstvenim režimom varovanih spomeniških značilnosti gradu Turjak javno dobro žrtvuje za kreiranje novih hotelskih sob za elito,« je v prijavi navedel Sapač, ki si je grad ogledal kot strokovnjak, ki ga je k oceni povabil zavod za varstvo kulturne dediščine. Na podlagi številnih primerov je podal oceno, da dela predstavljajo »neposredno kršitev« odloka, ki je grad leta 1999 razglasil za spomenik državnega pomena. Pri tem je predlagal, da se po njegovi oceni sporna dela nemudoma zaustavijo.
Inšpektorat se je odzval
Na ministrstvu za kulturo so pojasnili, da se je inšpekcija odzvala in po pregledu ugotovila, da rekonstrukcija poteka v skladu z gradbenim dovoljenjem, ki je bilo podano v skladu s kulturnovarstvenim režimom, ki ga zahteva ta državni spomenik, kar je potrdil tudi obisk inšpekcije.
Tudi na zavodu za varstvo kulturne dediščine so pojasnili, da po njihovi oceni projektna rešitev v zasnovi in izvedbi sledi zahtevam kulturne dediščine. Manjša odstopanja naj bi bila posledica tehničnih težav, vendar po njihovi oceni ne bodo vplivala na ohranjanje kulturnih vrednot. Tako bodo za izboljšanje dostopnosti morali delno odstraniti del zidane strukture, pri čemer bodo vse arheološke plasti dokumentirane. Pojasnili so tudi, da historične stropne konstrukcije v gradu niso ohranjene. Tudi sicer je bil grad v preteklosti večkrat porušen ali požgan. Nazadnje septembra 1943, ko je bila tam razbita domobranska postojanka. Sanacija po vojni ni sledila prvotni zasnovi, zato je pri spuščanju novih stropov projektant predvidel kaskadno rešitev. »Prav tako na objektu ni ohranjenih gradbenih detajlov, ki bi potrjevali prvotno lokacijo stopnišča. Iz tega razloga se je pri umeščanju novega stopnišča upošteval arhivski načrt gradu iz okoli leta 1890, kjer je razvidna nekdanja lega stopnic. Nove stopnice so umeščene v betonsko ploščo in nikjer ne posegajo v historično zidovje,« so še poudarili na zavodu.
Glede jahalnice so pojasnili, da sta ohranjena dva manjša dela zidu v obliki stebrov. »Zaradi izvedbe podzemnega zalogovnika, statičnih ojačitev in gradnje opornega zidu zaradi padca terena teh dveh struktur ne bo mogoče ohraniti. Vseeno se bo v celoti ohranilo in restavratorsko obnovilo historično kamnito napajalno korito za konje, ki poteka vzdolž severne stranice ob lovskem domu.« x
