Tretja premiera sezone v SNG Drama Ljubljana, druga na velikem odru, bo priljubljena situacijska komedija Hrup za odrom, ki jo je v začetku 80. let prejšnjega stoletja napisal (in pozneje še večkrat spremenil ter dodelal) angleški dramatik Michael Frayn, v režiji Ivane Djilas pa jo bodo premierno uprizorili jutri ob 20. uri. Gre za igro, ki skozi dogajanje za odrom govori predvsem o gledališču, njegovem ustroju ter tudi o ljubezni do te umetnosti, njena vsebina pa hkrati do neke mere sovpada z razmerami, v katerih se je zaradi selitve znašla ljubljanska Drama. »To je predstava, ki se sooči z vsemi gledališkimi žanri, kot takšna pa pomeni poseben izziv zlasti za igralsko ekipo,« meni Vesna Jurca Tadel, ravnateljica te gledališke hiše.
Leta 1933 rojeni Frayn je sicer svojo poklicno pot začel kot novinar in kolumnist, pozneje je začel pisati drame in romane, znan je tudi kot imeniten prevajalec Čehova. Hrup za odrom je ena izmed njegovih najbolj znanih iger, gotovo pa najbolj priljubljena – na slovenske odre je bila postavljena že večkrat, tudi sicer pa jo po evropskih gledališčih pogosto uprizarjajo, tako zavoljo komične (ter obenem z gledališčem povezane) vsebine kot zaradi natančno preračunane odrske partiture, ki izza navidezno kaotičnega dogajanja ponuja učinkovite komične mehanizme. »Hotel sem napisati farso, ki bi delovala, kot da jo gledamo iz zakulisja. Zamisel je bila sicer preprosta, a se je izkazalo, da jo je presneto težko izpeljati,« se je snovanja besedila v nekem pogovoru spominjal Frayn. »Najprej vidimo igro v igri ter spoznamo zasedbo, potem spremljamo, kaj se dogaja med igralci v zaodrju, in nazadnje vidimo, v kakšno zmešnjavo se vse skupaj sprevrže. Da pa sem za to našel primerno obliko, mi je vzelo veliko časa.«
Odrske in druge premene
Kot je znano, je Frayn besedilo skozi leta večkrat popravljal; na odru Drame bo jutri zaživela zadnja različica iz leta 2021, ki jo je prevedla Alja Predan. Po njenih besedah gre za »farsično komedijo ali komično farso, ki se odlično umešča v čas in prostor Litostrojske 56«, kjer začasno domuje Drama. »Sodobni gledališki procesi se močno razlikujejo od Fraynove upodobitve gledališkega življenja, a vendar jih spremlja neki nostalgičen prizvok zlatih časov. Zato bo tudi uprizoritev nekakšen poklon preteklosti, nekemu drugemu gledališču, kjer so zvonili telefoni s številčnico, slušalko in kablom, v predstavah pa je mrgolelo scenskih in kostumskih sprememb,« pa je napovedala režiserka Ivana Djilas, ki dodaja, da so vaje morebiti res začeli z mislijo na čase, ki jih več ni, vendar pa so se med procesom vse bolj približevali sebi in sedanjim okoliščinam. »Splošnega recepta za učinkovito komedijo sicer ni, saj je to, kar deluje smešno, izrazito povezano s svetom občinstva kot takega.«
Dramaturg Rok Andres dodaja, da lahko Hrup za odrom govori tudi o živem gledališču, ki se stalno spreminja, hkrati pa je predstava tudi poklon zgodovini slovenskega »gledališča in igralstva«. Sploh nastopajoči morajo v uprizoritvi dati vse od sebe. »V tej igri vidim neki odsev današnjega časa, kjer vsi drvimo skozi kaos življenja, delovnih obveznosti ter različnih odnosov,« razmišlja igralka Saša Pavček. »Je pa to tudi podoba gledališča, ki se neprestano vrti – in kjer so ljudje zamenljivi.« Poleg nje nastopajo še Uroš Fürst, Jure Henigman, Iva Babić, Saša Mihelčič, Robert Korošec, Pia Zemljič, Valter Dragan ter (v alternaciji) Saša Tabaković in Gorazd Logar; scenografija je delo Sare Slivnik, kostumografijo je zasnovala Jelena Proković, oblikovalka svetlobe je Mojca Sarjaš, avtor glasbe pa Boštjan Gombač.
