Med nominiranci so Nina Dragičević s pesniško zbirko To telo, pokončno, Simona Semenič z zbirko dramskih besedil Tri igre za punce in Dušan Šarotar z romanom Zvezdna karta. Letos so prejeli za polovico več predlogov za najbolj izstopajoča slovenska literarna dela kot lani. Žirija je natančno preučila nekaj več kot 30 knjig, pri čemer so bili zvesti merilom, ki veljajo, vse odkar so podelili prvo Cankarjevo nagrado. »To pomeni, da smo se večkrat sestali, prebrali in pretehtali vsa besedila ter pri tem prišli do soglasnih sklepov glede nominacije za nagrado. Izbrali smo tri dela s področij poezije, dramatike in pripovedništva, za katera menimo, da veljajo za pomembne prispevke k sodobni slovenski literarni kulturi,« je pojasnila članica žirije dr. Alenka Koron. Nagrado podeljujejo Slovenski center PEN, SAZU, ZRC SAZU in Univerza v Ljubljani z Občino Vrhnika. Letos bo vredna 10.000 evrov, donatorja pa sta občina in knjižnica Vrhnika.
Jezik premika svet
»Knjiga To telo, pokončno izstopa iz okvirov običajne, vsakdanje, vsem znane in lahko berljive pesniške pisave. Gre za pesnitev, ki sledi tradiciji modernizma, zato je njena zgodba razdrobljena, polna premolkov in praznih mest,« med drugim piše v utemeljitvi nominacije za avtorico Nino Dragičević. V ospredju njenega pesniškega izraza je refleksija o podrejenem družbenem položaju žensk, zlasti lezbijk. Pesnica je prepričana, da je horizont jezika mnogo širši, kot se nam v vsakdanjosti zdi, in je zato z njim mogoče narediti ogromno: »Z ustvarjalnega vidika je naše delo ravno to, da premikamo okvire jezika, da se z njim spopademo, da ga ne razumemo kot nekaj statičnega, v kar se rodimo in kar obstaja, ampak da je to polje kreiranja realnosti. Če želimo z realnostjo nekaj storiti, potem je treba najprej vedno poseči v jezik.«
Glas prezrtih žensk
Simona Semenič se v treh dramskih besedilih prav tako ukvarja z ženskim vprašanjem in vprašanjem spola, ki ju obravnava z različnih zornih kotov. Igre so nastale po naročilu in po navdihu likov don Juana, Fausta in lepe Vide. Avtorica različno opredeljuje lege ženske, njene zgodovinske in sedanje družbene položaje, do njene osvoboditve in razbremenitve. Predvsem je želela dati glas prezrtim ženskam: »Večina žensk v moji družini ni imela glasu. Te ženske so mi zelo pomembne, ker jih poznam in so mi blizu. Na drugi strani so pa seveda ostale ženske, ki vlečejo ta voz feminizma za sabo in so tudi zelo pomembne, ker jih vidimo, jih poznamo, so opažene. Vendar se je treba ukvarjati tako z enimi kot z drugimi. Torej tudi s temi, ki se jih ne sliši, ki se jih tudi ne vidi.«
Duša, navdih in spomin
Roman Dušana Šarotarja Zvezdna karta pripoveduje o usodi prekmurske judovske družine trgovca Franja Schwarza, kakor jo osvetljuje služkinja Žalna. Tridelni roman zaznamuje izgubljeni, tenkočutno in slogovno pretanjeno izrisani minuli svet, kot je zapisala žirija. Šarotar meni, da poetično besedilo ne more zaživeti, če nima duše, navdiha in spomina. Poezija je zanj dialog z mrtvim, ki le tako lahko živi naprej. »Zvezdna karta ni roman, kratka proza ali novela. To je pesem. V temelju gre vedno za pesem, v smislu, da je to poseben, popolnoma drugačen jezik od vseh drugih žanrskih jezikov, ne samo znotraj literature.«
