Lansko leto je bilo za založbo uspešno, med drugim so izdali trinajst precej zahtevnih del, pripravili enaintrideset literarnih prireditev skupaj s partnerji iz vse Slovenije in se predstavili na šestih literarnih prireditvah v tujini. V načrtih za letošnje leto pa nameravajo nadaljevati cikel Knjige in intermezzo v Drami Kavarni, kjer se ob živi glasbi srečujejo ljubitelji kakovostne literature. Organizirali bodo tudi dvodnevni simpozij, ta bo letos posvečen sveti Ivani Klavniški po navdihu knjige Bertolta Brechta Sveta Ivana Klavniška, ki jo je Založba /*cf sicer izdala že leta 2018. V sodelovanju z Vodnikovo domačijo bodo prav tako nadalje razvijali cikel predavanj Vodnik po humanistiki, leto pa bodo zaznamovali tudi s festivalom humanistike in družboslovja. Za zdaj so uresničili dve knjižni izdaji, in sicer najnovejše delo svetovno znane indijske literatke Arundhati Roy ter zbornik člankov in pisem slovenskega intelektualca Vladimirja Martelanca.
Proti vsem topovom
Nova knjiga svetovno znane in nagrajevane pisateljice, publicistke ter aktivistke Arundhati Roy nosi naslov Azadi: Svoboda. Fašizem. Književnost. Royeva je širšemu bralstvu sicer bolj poznana kot romanopiska, ki odstira pereče, če ne že kar kričeče družbene probleme v rodni Indiji, za kar je stalna tarča predsednika vlade Narendre Modija in njegovih satelitov. V svojih najnovejših esejih z značilno intelektualno ostrino opisuje politične krize, ki indijsko podcelino pretresajo že vrsto let. Prevajalka knjige Ana Kralj takole opisuje pisanje slovite indijske literatke: »Sama sem se bolje spoznala z njeno aktivistično platjo, čeprav avtorica pravi, da njena pisateljska ter aktivistična plat hodita z roko v roki. Menim, da je to morda največja odlika njenega pisanja. Kljub temu, če se osredotočim na njeno aktivistično plat, je ta zadnja desetletja že neumorna, neustrašna. Ona ni le kronistka dogajanj v polpretekli, sodobni Indiji, ampak predvsem tudi komentatorka ter izjemno angažirana v svojih analizah o tem, kaj se dogaja v sodobni Indiji v teh dneh. Njena silna kritika je usmerjena v plenilski, neoliberalni kapitalizem, ki je sam po sebi grozljivka. Prav tako se posveča še drugi grozljivki, in sicer uničevalnemu pohodu hindujskega nacionalizma. Kadar ti dve katastrofi zaplešeta svoj mrtvaški ples, dobimo sod smodnika, ki ga ne samo razganja, temveč ga je marsikje že razneslo. Indija je velika država, pa kljub temu zelo malo novic o njej pride do zahodnih občinstev.« Izdaja Založbe /*cf pa je svetovno gledano svojevrstni unikum, tako po vizualni podobi kot obogateni vsebini – pomemben mednarodno uveljavljeni intelektualec Vijay Prashad je za The Wire napisal odmeven članek v bran Arundhati Roy, ki je konec lanskega leta za omenjeno knjigo prejela evropsko nagrado za esej. V tem času je spet postala tarča ostrih pritiskov s strani indijske vlade, proti njej so namreč z namenom ustrahovanja in utišanja ponovno sprožili sodne postopke. Prashadov članek so na pobudo odgovorne urednice založbe Amelie Kraigher namesto predgovora objavili tudi v slovenski izdaji.
Od mita do knjige
Gledališki režiser Dragan Živadinov je predstavil zbornik člankov in pisem Vladimirja Martelanca, ki velja za utemeljitelja marksistične literarne kritike ter esejistike na Slovenskem. Časnikar in urednik Martelanc (1905–1944) ima v njegovi umetnosti tudi sicer posebno mesto, ki je v neposredni povezavi s konstruktivistom Srečkom Kosovelom. Pripovedi, ki so se mu leta in leta množile okoli imena Martelanc, so v knjigi dobile svojo zgodovinsko potrditev, je povedal Živadinov in dodal: »Brez mitov ne moremo delovati v bistvenem. Šele miti dajejo ploskosti naše stvarnosti zadosten motiv, da lahko razumemo njeno pomensko globino. Miti nam proizvedejo identifikacijo, ki mitiziranemu omogoči kulturno integracijo v skupnost. Pripovedi, ki so se mi leta in leta množile okoli imena Vladimir Martelanc, so končno dobile v knjigi svojo zgodovinsko potrditev. Kaj lepšega, če se to zgodi v knjigi, v Založbi /*cf.« Martelančev mit je namreč postal pomembno kulturno dejstvo o razvoju modernizma 20. stoletja na Slovenskem. Knjigo sta uredila Amelia Kraigher in Ravel Kodrič, slednji je tudi zbral gradivo. Zbornik ima tridelno zasnovo: v prvem delu so članki o umetnosti in literaturi, v drugem programski in družbenopolitični članki ter v tretjem pisma.
